Združeni narodi (ZN) so ta teden sporočili, da so v boju proti aidsu uspešno dosegli cilje, ki so si jih zastavili pred 15 leti. Od 37 milijonov okuženih z virusom HIV jih danes 19 milijonov ve, da so okuženi, od teh pa jih 15 milijonov dobiva protiretrovirusna zdravila (še leta 2001 jih je samo en milijon). Zdravljenje največkrat tudi preprečuje širjenje epidemije, tako da je število novih okužb glede na leto 2000 padlo za tretjino, s treh na dva milijona. Pri otrocih se je zmanjšalo celo za 58 odstotkov, zlasti je pri tem uspešna revna Namibija, kjer ima 95 odstotkov okuženih nosečnic dostop do protiretrovirusnih zdravil. Še vedno pa 70 odstotkov okuženih, to je 25 milijonov ljudi, živi v podsaharski Afriki.
Dosežen ambiciozni cilj ZN
Septembra 2000 so si Združeni narodi ob vstopu v novo tisočletje zastavili osem za človeštvo pomembnih ciljev. Eden je bil povezan z bojem proti aidsu, in sicer 15 milijonov zdravljenih do konca leta 2015, kar je že doseženo. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je to komentiral z izjavo, da si človeštvo ne le zastavlja velike in ambiciozne cilje, ampak jih lahko tudi uresniči. »Prav tako ambiciozen, a hkrati realističen je cilj, da bomo do leta 2030 ustavili epidemijo aidsa,« je dejal. V ZN menijo, da bi za končanje epidemije do leta 2030 potrebovali vsako leto 29 milijard evrov. Trenutno imajo na razpolago 19 milijard evrov na leto, pri čemer daleč največ prispevajo ZDA.
Lani je sicer 1,2 milijona ljudi umrlo zaradi vzrokov, ki so povezani z aidsom, a to je precej manj kot pred desetimi leti, ko je bilo takšnih smrtnih primerov dva milijona. Še vedno pa oboleli za aidsom največkrat umrejo zaradi tuberkuloze. Če ne bi bilo vseh prizadevanj po svetu, pri čemer ima ključno vlogo program ZN, bi se v zadnjih 15 letih z virusom okužilo še dodatnih 30 milijonov ljudi, umrlo pa bi jih osem milijonov več.
Kratkoročni cilj ZN do leta 2020 je: 90 odstotkov okuženih naj bi za okužbo vedelo (trenutno jih ve le polovica), 90 odstotkov ljudi, ki vedo, da so okuženi, bi imelo dostop do zdravljenja, 90 odstotkov zdravljenih pa ne bi bilo več kužnih.
V Sloveniji 550 okuženih
Kot je za Dnevnik povedal vodilni slovenski strokovnjak na tem področju prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, se je pri nas podobno kot drugod v Evropi število novih okužb po letu 2005 povečalo. »Pri nas zadnja leta na novo odkrijemo od 45 do 50 ljudi s HIV ali aidsom na leto. Številka je previsoka, vendar je 25 na novo odkritih oseb na milijon prebivalcev še vedno znatno manj kot v večini drugih evropskih držav. V Sloveniji živi okoli 550 ljudi z virusom HIV,« je dejal prof. Tomažič. Povečuje se predvsem število okuženih moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Približno štiri odstotke te populacije je okužene. »Do prenosa okužbe moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, prihaja predvsem zaradi nepoznavanja statusa HIV spolnega partnerja in zaradi nezaščitenih receptivnih analnih odnosov.« Takšne okužbe predstavljajo približno 85 odstotkov vseh seropozitivnih v Sloveniji, tako da je ženski spol zastopan v manj kot 10 odstotkih.
»Pri nas ta epidemija ni tako zelo razširjena predvsem zato, ker ni prodrla med intravenozne uživalce nedovoljenih drog in med prostitutke.« Tomažič je še dodal, da je življenjska doba zdravljenih podobna kot v splošni populaciji. »Najpomembneje je, da bolniki redno vsak dan jemljejo zdravila proti virusu.« Režim zdravljenja, ki se mora začeti čim prej po okužbi, stane okoli 500 evrov na mesec.
Prof. Tomažič je še pojasnil, da je več kot četrtina bolnikov s HIV okužena tudi s sifilisom in čedalje več tudi z gonorejo, ki postaja vse bolj odporna proti protimikrobnim zdravilom. Pohvalil pa je nevladne organizacije, ki testiranje organizirajo zunaj zdravstvenih ustanov in tudi zunaj Ljubljane. Meni, da so napotnice za testiranje sistemska napaka.
»Ocenjujemo, da je v Sloveniji okoli 25 odstotkov okuženih ali od 150 do 200 ljudi, katerih statusa HIV ne poznamo. Ključno je, da čim bolj skrajšamo interval od okužbe do njenega odkritja, tako posamezniku povišamo kakovost življenja in podaljšamo pričakovano življenjsko dobo, poleg tega pa ljudje, ki vedo za okužbo in se zdravijo, v veliko manjši meri prenašajo okužbe na druge. Že zato, ker je zdravljenje odlična preventiva,« pravi Tomažič.
Sicer naj bi v prihodnosti igrale vse pomembnejšo vlogo preventivne tabletke. »V Evropi tak način preventive še ni zaživel, raziskave pa kažejo v to smer,« pravi Tomažič. »Čas je namreč pokazal, da preventiva s kondomi, manjšo promiskuiteto, poznavanjem partnerja ne sledi realnemu življenju. Na koncu bi rad vsakega, ki misli, da bi bil lahko okužen s HIV, pozval, naj se gre čim prej testirat. Možnosti je veliko: nevladne organizacije, infekcijska klinika, družinski zdravniki…«
