Kaj vse ste počeli v iskanju nove zaposlitve?

Dobro sem se zavedal, da sem zdaj na vrhuncu svojih moči in če ne bom izkoristil možnosti, da se čim bolj izkažem, se mi zdi, da se ne bom nikoli. Izdelal sem si dober življenjepis, odprl sem si linkedin profil, začel sem študirati, kje in kdo so potencialni delodajalci, s katerimi bi želel sodelovati, ter jim začel pošiljati ponudbe. Ob tem sem gradil tudi svojo mrežo, v kateri lahko dobivaš različne nasvete, priporočila, izmenjuješ izkušnje, poznane ljudi informiraš, da iščeš delo, se povezuješ in iščeš informacije, priporočila…

In v to mrežo ste ujeli tudi gazele?

Zasledil sem hitre zmenke z gazelami. Šel sem na pripravljalno delavnico Kariernih centrov in se na srečanje z delodajalci res dobro pripravil. Zanimal me je predvsem Knauf Insulation, za katerega je bilo med študenti tudi sicer največ zanimanja. Torej je bila konkurenca velika (smeh). Ko sem se usedel pred njihovo kadrovnico, sem povsem nenačrtovano namesto sebe kot kandidata predstavil kar svojo poslovno idejo, v katero bi se njihov najnovejši produkt izjemno dobro vključil. Gre za zeleno omaro, ki uporabniku omogoča gojenje zelenjave kar v njegovem domu. Ideja jih je prepričala do te mere, da so me pozneje povabili na razgovor.

Hitri zmenki s podjetji so torej dobra pot za predstavitev podjetjem?

Zelo jih priporočam, saj imaš idealno priložnost, da se jim neposredno predstaviš. Noben še tako dobro napisan življenjepis namreč ne more biti tako dober, kot si lahko prepričljiv s svojo predstavitvijo sam. Pa četudi imaš na voljo samo pet minut. Sam sem predstavil svojo poslovno idejo, in tudi sicer je prav, da mladi potencialnemu delodajalcu pokaže, kaj bo podjetje imelo od tega, ko ga bodo zaposlili.

Kako pa ste prišli do svoje prve zaposlitve?

Tik pred diplomo sem dobil možnost za delo asistenta na fakulteti za kemijo in sem jo zagrabil z obema rokama. Na hitro sem diplomiral, se zaposlil in bil asistent tri leta in pol, vodil sem vaje iz biokemije in molekularne biologije. Delo mi je bilo zelo všeč. No, skupaj z delom asistenta pa gre tudi delo na doktoratu, to je povezano. Tako je prišel zame doktorat nekoliko nenačrtovano, skupaj s prvo zaposlitvijo. Svoje poglavje na fakulteti za kemijo sem moral zapreti, ker je zaposlovanje v javnem sektorju ustavljeno in se število zaposlenih manjša. Vseeno me to ni potrlo, pač pa sem to vzel kot nov izziv.

Ampak vaša ambicija je bila ves čas delo v industriji, kajne?

Čim prej po diplomi sem nameraval v industrijo in se čim prej zaposliti. Če bi imel še enkrat možnost izbire, se ne bi usmeril v doktorat, ampak v tujino, kjer bi se specializiral na nekem za industrijo zanimivem področju in se nato skušal zaposliti v Sloveniji. Zdaj sem specializiran na področju biokemije, molekularne biologije in posebej na encimih, ki sodelujejo pri osteoporozi. Čeprav to ni povezano s tem, kar bom delal v prihodnje, pa sem med študijem dobil veliko znanja, ki ga bom brez težav prenesel v industrijo.

V Sloveniji doktorandi še vedno težko dobite zaposlitev…

Iz lastnih izkušenj lahko povem, da v povprečju doktorand išče zaposlitev pol leta. Tako je bilo pri meni in večini mojih kolegov, s katerimi se veliko pogovarjamo tudi o tem. Razmere so nekoliko boljše kot še nedavno, je pa res, da moraš zaposlitev iskati zelo aktivno in v pol leta zaposlitev najverjetneje dobijo samo najbolj aktivni iskalci. Sam sem veliko mrežil, bil aktiven na linkedinu, se udeleževal različnih delavnic. Nad rezultatom sem sedaj zelo zadovoljen. Delal bom v izjemno dobrem, stabilnem, obetavnem podjetju, kjer si lahko obetam dober karierni razvoj in strokovni napredek.

Kaj bi zato svetovali študentom?

Da svojo energijo, ki je imajo v teh letih veliko, predstavijo delodajalcem kot svojo veliko prednost: da so zdaj mladi, da so se pripravljeni učiti. To delodajalci tudi najraje slišijo. To je adut, ki ga mlad diplomant brez pomembnejših delovnih izkušenj tudi res ima. Mladi se morajo zavedati, da so znanja, ki jih iščejo delodajalci, tako ali tako močno specializirana in da takega človeka, ki bi imel prav tista posebna, specifična znanja, ki jih oni potrebujejo v tem trenutku, nikakor ne morejo najti na trgu.  Delodajalci se zavedajo, da je treba v vsakega novega sodelavca vlagati, ga dobro vpeljati, dodatno izobraziti. Tukaj pa smo mladi v prednosti: po svoji  energiji, sprejemanju novih izzivov, zagnanosti in volji do učenja.