»Odgovornost za sto ljudi, ki jim moraš najti delo, da bodo zaslužili plačo za življenje družine, je zelo velika. Enako je, ko se ukvarjaš z mladimi. Znanje, ki jim ga predaš, podpora, ki jim jo ponudiš na poti osamosvajanja, in samozavest – vse to bo nanje vplivalo vse življenje,« pravi podjetniški svetovalec, zaposlen v RCR Zagorje.

Kako je bilo, ko ste vi začenjali podjetniško pot? Mladi naj bi imeli zdaj bistveno boljše pogoje kot kadar koli prej...

Ko sem stopal na to pot, se o podjetništvu sploh ni govorilo. Takrat so delovali predvsem veliki sistemi, podjetnikov pa je bilo malo, delovali so predvsem v storitvenih dejavnostih. Tudi razmišljalo se ni veliko o podjetništvu. Tako je bilo po vsej Evropi, ker je bilo toliko velikih sistemov, ki so dajali delo tisočim ljudem, in je vse nemoteno delovalo. Predvsem je to veljalo za Zasavje, kjer je bila glavna dejavnost energetika. Zraven je nastalo še nekaj podjetij, v katerih so delale žene mož, ki so prišli delat v energetska podjetja.

Če primerjam tisti čas z današnjim, so zdaj razmere za podjetništvo fantastične. Še pred nekaj leti pa je bilo na trgu več denarja in možnosti za hitrejše financiranje, ljudje so več zapravljali… Znanja in podpornega okolja za podjetništvo je zdaj bistveno več, a so pogoji delovanja oziroma financiranja zahtevnejši. Čeprav stanje v Sloveniji tudi ni tako zelo slabo. Na voljo so tudi nova orodja, kot so platforme za množično financiranje projektov.

Je Podjetno v svet podjetništva primeren ukrep, da se začne usmerjati v podjetništvo?

Premalo se zavedamo, kako dober je ta program. Treba je razviti podjetništvo, ki lahko pomaga k razvoju gospodarstva. Res je, da se ne bo odprlo tisoč delovnih mest, a tudi podjetja, kot sta na primer Akrapovič in Dewesoft, niso začela s sto zaposlenimi. Z dobro idejo se da dobro preživeti sebe in odpreti še kakšno delovno mesto.

Če bi v Zasavju v okviru projekta Podjetno v svet podjetništva nastalo sto podjetij, bi imeli dvesto novih delovnih mest. To ni zanemarljivo. Tudi če jim prvi poskus ne uspe, imajo ti mladi podjetniki toliko znanja, da jim bo pozneje zagotovo uspelo. Učimo jih namreč, da razumejo posel in odkrivajo tisto, zaradi česar lahko njihovo podjetje dobro posluje. Ni pomembno, kaj delaš, ampak zakaj delaš. Frizerjev je veliko, a če ugotoviš, zakaj bi ljudje hodili k tebi, in to kupcem ponudiš, ti bo uspelo.

Pri projektu sodelujejo ljudje, ki nimajo visokotehnoloških idej, na drugi strani pa poudarjate pomen globalnosti njihovega izdelka.

Nekateri udeleženci so se že preselili v Avstrijo, na Švedsko, v Italijo. Treba je vedeti, da je pri projektu največ družboslovcev, zato tehničnih idej ni tako veliko. Največ je storitvenih dejavnosti, ki so lahko uspešne tudi na tujih trgih. Razmišljati samo lokalno je zato premalo tudi za udeležence projekta Podjetno v svet podjetništva.

Imajo torej storitvene dejavnosti enak potencial za uspeh kot visokotehnološki izdelki?

Vsako podjetje ne more biti visokotehnološko. V Zasavju smo z Dewesoftom in Chipolom glede na število prebivalcev ta bonus že skoraj izkoristili. Moramo pa imeti tako v Zasavju kot drugje po državi tudi druge dejavnosti, ki podpirajo zdrav in kakovosten način življenja.

Najbrž ni samo ideja tista, ki odloča o udeležencih, ki jih povabite v program?

Ne, imamo spekter vprašanj, ki jih zastavimo udeležencem. Ocenimo tudi, ali je ideja sploh izvedljiva, čeprav nato vse kandidate povabimo na pogovor, kjer je v ospredju ocenjevanje osebnostnih lastnosti in strasti do predstavljene poslovne ideje. Zgodilo se je že, da je bila vloga precej dobro napisana, potem pa smo ugotovili, da prijavljena kandidatka ni vedela ničesar o ideji, ker jo je napisal njen partner. Tako ne gre. Na drugi strani na papirju morda kakšna ideja niti ne zveni tako dobro, a potem na pogovoru vidimo kandidatovo strast, da zato verjamemo v njen uspeh.

Bodočim podjetnikom ste naložili konkretne izzive na terenu, denimo povečanje prodaje vstopnic za trboveljski kino. Česa so se pri tem naučili?

V reševanje jim dam vedno primere poslovanja, ki niso bleščeči. Tako lahko najprej pomislijo, kaj bi se dalo narediti, in napišejo svoje ideje, nato pa gredo vprašat tiste, ki to izvajajo, in izvedo, kaj se da narediti in kaj ne ter zakaj ne. Naredijo torej raziskavo trga, da razumejo kupca, nato pa je treba narediti analizo, pripraviti idejo in jo preveriti, narediti minimalno sprejemljiv produkt in nato iti na trg. Tako se na ideji, ki ni njihova in jo dojemajo manj čustveno kot svojo, učijo stvari, ki jih pozneje potrebujejo pri razvoju lastne ideje.

Bi takšne podjetne naloge morali uvesti tudi v osnovnih ali srednjih šolah?

Absolutno je podjetništvo treba pripeljati v osnovno šolo, če ne že v vrtec. Vsak ne more biti podjetnik. Lahko je nekdo dober razvojnik, a je introvertiran, ampak nič zato, naj pa nekdo drug trži storitev. Človek, ki se ne zna prodajati, bo namreč težko uspel kot podjetnik. Ampak večina ljudi lahko postane podjetnik in jih do neke mere lahko učimo te 'obrti'. Če dosežemo, da ugotovijo, zakaj bi kupec kupil njihov izdelek in kakšen problem mu bodo s tem rešili, so zmagali.