V času, ko nam svet, kot ga poznamo, razpada pred očmi, je po njihovem mnenju edino prav, da se mi izklopimo. Čez zimo smo bili še preveč pridni, jeseni in spomladi nismo spali zaradi Ukrajine in Grčije, skrbela nas je usoda afriških prebežnikov, bali smo se ebole in večer za večerom, od oktobra do junija smo čakali, da nam kdo končno razloži ta nori svet, da nam pove, da so Grki leni in da so Rusi novi nacisti, da je za vse v resnici kriv Barack Obama in da je Evropa pod nemško okupacijo, da nam poenostavi vse zapletene enačbe in da lahko konec maja mi ugasnemo svoje pregrete možgane in si vzamemo čas za poglabljanje v lahkotno ljubezensko zgodbo s primesmi erotike ali kakšno napeto kriminalko. Po možnosti ne skandinavsko.

Knjige namreč niso tu zato, da bi nas razsvetljevale, nam odpirale oči, nam pomagale razumeti nerazumljivo in nam širile ozkogledna obzorja. Ne, one so tu zato, da se ob njih odpočijemo, pozabimo na vse skrbi in se vrnemo domov prerojeni, brez podočnjakov, sivih las in povišanega krvnega pritiska.

Teorija, po kateri resna literatura človeka utruja in spravlja v slabo voljo in torej resno škoduje njegovemu zdravju, je najstarejši slovenski chemtrail. Tu je od nekdaj in še kar vztraja med nami, pri čemer pa nikogar, ki to teorijo prostodušno širi med ljudmi, ni prav nič sram. Ljudem, ki resno govorijo o knjigah za na plažo, se iz nekega razloga ne posmehujemo, kot se posmehujemo norcem, ki nas prepričujejo v obstoj bosanskih piramid ali v to, da je Janez Janša največji Slovenec v zgodovini, niti se nam ne zdijo nevarni, kakor se nam zdijo nevarni nasprotniki cepljenja otrok.

Spodbujanje branja lahkotnih knjig je za nas, vsaj tako je to razumeti, legitimno početje, češ, pomembno je, da ljudje berejo, pa četudi berejo le kuharice in knjige za samopomoč. Vsi se tiho in soglasno strinjamo, da večina ljudi čez leto nima časa za knjige. Preveč delamo, preveč gledamo televizijo in preveč smo na fejsbuku, da bi nam ostalo časa za branje. Po napornem dnevu v pisarni in na družbenem omrežju je težko odpreti še knjigo. Oči se nam zapirajo in lažje je v postelji pogledati nadaljevanko. Slabo vest, če jo zaradi tega sploh še imamo, si tolažimo z mislijo, da bomo knjige brali poleti na morju, ko bomo imeli več časa. In res, preden se množično zapodimo proti splitskemu pristanišču in izbranemu trajektu Jadrolinije, stopimo v knjigarno ali knjižnico, da bi se založili s knjigami. S knjigami za na plažo.

Tako nas vsaj od vsepovsod spodbujajo, nas, ki celo leto nismo brali, ker ni bilo časa in ker smo bili preutrujeni in pod stresom zaradi privatizacij in visokih honorarjev visokošolskih učiteljev. In namesto da bi se jim prijazno nasmehnili, kakor se prijazno nasmehnemo Dimitriju Ruplu in ljudem, ki nas prepričujejo v to, da svetu vladajo vrtni palčki, jim mi pozorno prisluhnemo, ne zavedajoč se, da z branjem lahkotnih knjig postajamo lahkotno razmišljujoča bitja. Navidezno brezskrbna in zdrava, a vse bolj izpraznjena.

Ideologija, ki nam prodaja knjige za na plažo, nas namreč počasi preobraža v ljudi, nezmožne razumevanja kompleksnejših besedil. Če se nam danes zdi naporno branje resne literature, nam bo že jutri naporno branje daljših časopisnih člankov, pojutrišnjem pa bodo višek naših bralnih dosežkov navodila za uporabo pralnega praška. Ko namreč enkrat pristanemo na to, da je branje resnih knjig napor, smo pristali, da nas spremenijo v nepismene butce, ki jim ne bo nič več dovolj lahkotno in razumljivo in ki jih bo izčrpalo že branje kolumn in športnih komentarjev.

Še kakšno poletje s knjigami za na plažo in bomo brali le še naslove novičk, statuse na fejsbuku in tvite in bili povsem odvisni od prijaznih posrednikov, ki bodo morali za nas povzemati nam nedoumljiv svet in ga spravljati v 140 znakov, ker več ne bomo zmogli.

Postali bomo ljudje za na plažo. In tam se nam bodo nekoč opravičili, ker nas motijo, medtem ko spimo v senci borovcev, nam povedali, da se je začela tretja svetovna vojna in da jim je zmanjkalo mete. Vprašali nas bodo, ali nam lahko namesto mojita prinesejo tequila sunrise, nato pa nas bodo še prijazno opozorili, da je to zadnja runda pred evakuacijo.