Prvi igri Rocsteadyjeve trilogije sta izšli ravno v času največje navdušenosti nad Nolanovimi filmi o temnem vitezu, od takrat pa je zaznati nekakšno utrujenost nad Batmanom. Izid Arkham Knighta je kljub temu spremljalo precejšnje pričakovanje, predvsem kako bo po toliko letih ustvarjalcem uspelo nadgraditi igri, ki sta prejeli številne nagrade za najboljši igri svojih let. Žal Arkham Knightu ni uspel najbolj gladek izid. Uporabniki osebnih računalnikov so namreč ugotovili, da je povsem neprilagojena za PC, spletni servis Steam pa je celo začasno prekinil prodajo. Uporabniki konzol podobnih težav niso imeli. Mi smo igro igrali na playstation 4, zato je tudi analiza in ocena igre prilagojena izključno tej izkušnji.

Nadaljuje, kjer je prejšnja igra končala

Kot bodo poznavalci trilogije pričakovali, se igra glede igralnega sistema ne razlikuje bistveno od svojih predhodnikov. Še vedno gre za tretjeosebni RPG, ki igralca v perspektivi zunanjega opazovalca postavi v čevlje borca proti kriminalu v mračni metropoli Gotham. Začetni zaplet sledi grožnji enega tradicionalnih Batmanovih nasprotnikov Strašila (Scarecrow), da bo izvedel teroristični napad na prebivalstvo mesta. Da bi se izognili najhujšemu, oblasti sprožijo evakuacijo civilistov, peščica policistov in Batman pa nevarnosti navkljub ostanejo, da bi Strašilu in drugim nepridipravom, ki želijo rajati v brezpravnem mestu, prekrižali zle načrte.

Igralec lahko od samega začetka skoraj povsem prosto raziskuje Gotham, z izjemo nekaterih zaprtih lokacij, ki so pogojene z napredovanjem zgodbe. Zemljevid ni ogromen, a je dovolj velik, da ustvari občutek velikega mesta. Batman ima poleg tega na začetku vso opremo iz zadnje igre, z nabiranjem točk za uspešno opravljanje nalog pa bo lahko nadgradil tudi novo, ki postane dostopna z napredovanjem igre. Batmanove igračke ter naloge in uganke, ki jih z njihovo pomočjo rešuje, so bile vso trilogijo najmočnejša plat igre. S tem so ustvarjalci izrazito ostali zvesti duhu stripov o temnem vitezu, ki se ne imenujejo detektivski stripi po naključju. Pri tem gre pohvaliti predvsem nekatere uganke, ki zahtevajo sodelovanje z Batmanovimi zavezniki in v določenih primerih tudi z Batmanovim avtomobilom tankom – batmobilom, h kateremu se vrnemo kasneje.

Igra tudi tokrat ne razočara z mehaniko bojevanja, ki ostaja učinkovita in osredotočena na igralčevo pravilno in pravočasno odzivanje na poteze sovražnikov, kot tudi na izkoriščanje okolja in možnosti za skrivanje ter nevtralizacijo nasprotnikov v pravi batmanovski maniri. Ustaljenemu poleg tega doda še novo zmožnost, tako imenovani fear takedown (onesposobljenje s strahom), ki v pravilnih okoliščinah omogoča nevtralizacijo do petih nasprotnikov hkrati. Sistem se v igri manifestira z upočasnitvijo časa po vzoru rešitev iz številnih drugih iger. V Arkham Knightu pripomore predvsem k manj nadležnemu odpravljanju sovražnikov v situacijah, ko je bolj ali manj jasno, da je igralec v premoči. Kljub vsej Batmanovi opremi pa se slednji še vedno pogosto znajde v okoliščinah, ko ga ob nespametnem ravnanju hitro čaka smrt. Pri višjih težavnostnih stopnjah je to še bolj izrazito. Vsekakor najboljši dodatek borilnemu sistemu so občasne priložnosti bojevanja v tandemu z Batmanovimi zavezniki in predvsem priložnosti za izvajanje skupnih kombinacij udarcev.

Dobro napredovanje zgodbe, a obupen batmobil

Čeprav se igra ne začne ravno najbolj živahno in moramo sprva malce potrpeti, da se zares vživimo, lahko kljub temu pohvalimo tempiranje glavne zgodbe, medtem ko stranske misije ne prepričajo vedno. Glavna zgodba igralca vseeno potegne za seboj in vselej spodbuja, da se kljub morebitni utrujenosti ob koncu predhodne naloge z veseljem loti naslednje. To je, dokler ne ugotovi, da ta spet zahteva uporabo batmobila. Ta je nedvomno največje razočaranje in najbolj nadležen dodatek nove igre.

Ideja vpeljave batmobila niti ni napačna sama po sebi, bi si pa želeli bolj naravno implementacijo, ki bi prinašala konkretne prednosti za igralsko izkušnjo. Kakor stoji, je namenjena predvsem prenosu igre z vrhov zgradb v umazane ulice, kot bi ustvarjalci želeli ugoditi nezadovoljnim oblikovalcem cest v prejšnji igri, ki so dobili občutek, da njihovo delo ni bilo dovolj opaženo. Zaradi odprtosti sveta in Batmanove sposobnosti jadranja nad ulicami je namreč velik del zadnje igre potekal nad mestom, predvsem ker je bilo potovanje z enega konca do drugega hitrejše po zraku. V Arkham Knightu se kljub vpeljavi batmobila to ni spremenilo. Dobrega razloga, da bi se skozi mesto prebijali po ulicah, polnih tolp, ki nam strežejo po življenju, zato tudi tokrat ni, razen ko igra zaradi misije ali določene uganke, ki jo lahko rešimo zgolj z batmobilom, to od nas zahteva.

Namesto miselnih ugank prstne spretnosti

Vendar bi tudi to lahko oprostili, če batmobil ne bi bil na trenutke tako neokreten. Ker je, se številne skoraj smešno enostavne uganke spremenijo v dokaj naporne vaje premikanja tanka po ozkih nadvozih in koridorjih. Še zlasti ponesrečena sprememba, ob kateri ljubitelj serije posumi, da so ustvarjalci želeli v igro stlačiti kar se da različnih elementov, da bi zadovoljili vse okuse, pa je transformacija številnih stranskih miselnih ugank, ki jih po igralnem svetu med trilogijo trosi Edward E. Nigma, v avtomobilske poligone za dirkanje na časovno omejitev. Še najboljša aplikacija batmobila je bojevanje z drugimi tanki, pa čeprav gre za element, ki skoraj najmanj sodi v koncept trilogije.

Igri na trenutke zares uspe obnoviti navdušenje nad Batmanom in njegovim svetom ter z določenimi nalogami, kot je rekreacija prizorišč zločinov s pomočjo analiz posnetkov varnostnih kamer, še nadgradi odlične detektivske elemente trilogije. Zaradi vsenavzočnosti batmobila pa utrpi precej hud udarec v kategoriji igralnosti. Navdušenci nad avtomobilskimi igrami in igrami bojevanja s tanki bi jo verjetno vseeno ocenili precej dobro. Kdor je upali predvsem na detektivsko igro z miselnimi ugankami in na povpraševanje po prstnih spretnostih računal predvsem med bojevanjem, bo strožji. Še posebno zato, ker je batmobil v številnih primerih vpeljan na neposredno škodo nekaterih najboljših elementov prejšnjih dveh iger.

Ocena: 7,9/10