Slovenski vojaki ne bodo sodelovali na hrvaški vojaški paradi

Udeležbe uradno še niso potrdili

Hrvaška namerava 20. obletnico vojaške operacije Nevihta proslaviti tudi z veliko vojaško parado. Predsednica države Kolinda Grabar Kitarović in predsednik vlade Zoran Milanović sta predsedniku slovenske vlade Miru Cerarju poslala vabilo, da bi na paradi sodelovali tudi pripadniki Slovenske vojske (SV). Po naših informacijah ga je Cerar odstopil ministrici Andreji Katič. »Gre za sodelovanje v okviru zavezništva Nata,« je v ponedeljkovih Odmevih na TV Slovenija odločitev ministrstva, da se pripadniki SV udeležijo parade, pojasnila Katičeva; njeno izjavo so povzeli tudi nekateri hrvaški mediji.

A očitno ne gre za sodelovanje v okviru zavezništva, kar je mogoče zelo jasno razbrati iz sporočil obrambnega ministrstva. »Pripadniki SV bodo na slovesnosti v Zagrebu sodelovali na povabilo sosednje prijateljske države in zaveznice v Natu,« so na twitterju zapisali dan po nastopu Katičeve na TV Slovenija. V včerajšnjem sporočilu za javnost po seji vlade pa lahko celo preberemo, da večina zavezniških držav na slovesnost ne bo poslala pripadnikov svojih oboroženih sil. Po informacijah zunanjega ministrstva se parade ne bodo udeležile ne ZDA, ne Nemčija, ne Velika Britanija in ne Madžarska. Vprašanje, katere tuje države so potrdile udeležbo, smo včeraj naslovili na hrvaško obrambno ministrstvo, vendar odgovora nismo dobili.

Na slovenskem obrambnem ministrstvu je bilo mogoče slišati, da Slovenija hrvaški strani uradno še ni potrdila udeležbe SV v Zagrebu. Ob tem spomnimo, da je srbski zunanji minister Ivica Dačić že pred dnevi zažugal, da bo Srbija pozorno spremljala, katere države bodo sodelovale na vojaški paradi, in da bodo to razumeli kot protisrbsko stališče.

Pahor poklical oba ministra

Premier Miro Cerar je včeraj po seji vlade pojasnil, da so presodili, da vojaška udeležba ne bi bila primerna, saj »Slovenija niti doma ne prireja vojaških parad niti ne sodeluje na drugih«. Dal je tudi vedeti, da je zapletu botroval nesporazum. Po prvih informacijah naj bi sklepali, da bo parada potekala v okviru članic Nata, nato pa se je izkazalo, tako pravi Cerar, da to ni tako.

Zunanji minister Karl Erjavec je za to, da se bo Slovenska vojska udeležila parade, izvedel v ponedeljek zvečer iz medijev in to vprašanje sprožil na včerajšnjem vrhu koalicije. Po naših informacijah je ministra presenetilo, da ga obrambna ministrica o načrtovani navzočnosti SV v Zagrebu ni obvestila. Zanimivo je tudi to, da ga o tem niso obvestili niti nekateri njegovi podrejeni na ministrstvu, ki so bili z odločitvijo obrambnega ministrstva seznanjeni. Zato se naj bi Erjavec na MZZ razjezil. Sam nam je včeraj povedal, da udeležbi na zagrebški paradi odločno nasprotuje.

»V Sloveniji nimamo parad, zdaj pa naj bi hodili na druge,« se je čudil. Erjavec se je sicer v vlogi obrambnega ministra leta 2006 zavzel, da bi ob dnevu državnosti Slovenija organizirala vojaško parado. Vendar je razkazovanju vojaške moči tedaj odločno nasprotoval predsednik države Janez Drnovšek.

Paradam ni naklonjen niti zdajšnji predsednik republike Borut Pahor. Ko je izvedel, da naj bi se SV udeležila dogodka v Zagrebu, je poklical tako Katičevo kot Erjavca. Predstavil jima je svoje stališče, ki ga je tokrat posredoval tudi medijem. Izpostavil je prijateljske odnose med Slovenijo in Hrvaško ter svojo osebno privrženost mirovni politiki: »Slovenska vljudna zavrnitev povabila v Zagrebu bi zaradi vsega naštetega morala biti sprejeta z razumevanjem.«

Kriza in parada za dva milijona

Zagrebška parada bo potekala slabo leto po tem, ko je Srbija ob 70-letnici osvoboditve Beograda izpeljala prvo veliko vojaško parado po skoraj treh desetletjih, in sicer ob prisotnosti ruskega predsednika Vladimirja Putina. Hrvaška je sicer zadnjo veliko parado pod vodstvom Franja Tuđmana organizirala po odmevni vojaški operaciji leta 1995. Da na hrvaškem obrambnem ministrstvu razmišljajo o vnovični obuditvi velike vojaške manifestacije, je tamkajšnji časnik Jutarnji list razkril le dan po beograjski vojaški manifestaciji.

Vojaške parade po mnenju Antona Beblerja z ljubljanske fakultete za družbene vede narekujejo notranjepolitične potrebe posameznih vlad, pri čemer je imela beograjska zaradi Putinove prisotnosti tudi pomemben mednarodnopolitični vidi: »Tudi državljani takšne manifestacije razumejo v skladu s svojimi notranjepolitičnimi opredelitvami. V primeru beograjske parade je šlo za nekakšno demonstracijo srbsko-ruskega prijateljstva, ki jo je večina Beograjčanov pozdravila. Pri zagrebški pa želi HDZ podčrtati svojo vlogo pri vzpostavitvi teritorialne celovitosti Hrvaške.« Ob tem Bebler domneva, da je hrvaška parada v veliki meri posledica izvolitve Kolinde Grabar Kitarović na zadnjih predsedniških volitvah: »Zoran Milanović se je temu verjetno vdal tudi v pričakovanju zelo slabega rezultata na prihajajočih volitvah. Takšna drža mu bo morda ublažila volilni poraz.«

Hrvaška naj bi sicer po poročanju tamkajšnjih medijev kljub težkemu ekonomskemu položaju za organizacijo vojaške parade namenila okoli dva milijona evrov. »Vojaške parade so relikt preteklosti, ki ga militantnejše, konzervativnejše politične sile vztrajno vračajo v obtok. Vojaške parade so draga in neprimerna oblika izkazovanja državnosti, gre za propagando militaristične miselnosti nad obupnimi poskusi sil, ki se zavzemajo za miroljubje, strpnost in dialog,« poudarja sociolog Damjan Mandelc, ki na ljubljanski filozofski fakulteti predava predmete s področja sociologije naroda in nacionalizma. Z vladno odločitvijo, da se pripadniki slovenske vojske zagrebške parade ne bodo udeležili, se Mandelc strinja: »Hrvaška državnost je osnovana na visokem krvnem davku. Tragičnega obdobja razpadanja Jugoslavije bi se morali spominjati z obžalovanjem in s procesi krepitve odnosov, ne pa z razkazovanjem vojaške moči.«