Kljub temu da je parlament v Atenah včeraj v zgodnjih urah izglasoval novi paket reform in varčevalnih ukrepov, je stanje v Grčiji še vedno kritično. Kar 39 poslancev Sirize je glasovalo proti varčevalnemu paketu in s tem »zapustilo« ministrskega predsednika Aleksisa Ciprasa, ki je večino glasov za svoj predlog dosegel s pomočjo opozicije. Za je glasovalo 229 od 300 poslancev (tudi opozicijskih).
Nasilno proti varčevanju
Pred parlamentom so se že v sredo zvečer, medtem ko je v zgradbi potekala vroča razprava poslancev, spopadli policija in protestniki, ki so demonstrirali proti novim varčevalnim ukrepom. Zamaskirani demonstranti so metali kamenje, molotovke in druge predmete v policiste, med izgredi so zagoreli avtomobili, protestniki pa so poškodovali tudi bankomate in trgovine. Policija je aretirala več oseb. Gre za najhujše izgrede v zadnjih treh letih oziroma od takrat, ko je zveza levičarskih strank Siriza tudi sama odšla na cesto in protestirala proti varčevalnim ukrepom, ki so jih zahtevali upniki.
Nefeli, 30-letna pripadnica Sirize, je zelo zaskrbljena zaradi trenutnega dogajanja in dejstva, da je Cipras odvisen od poslanskih glasov opozicije, če želi še naprej vladati. Boji se, da bi se odrekel levičarski ideologiji, da bi lahko sledil varčevalni politiki, ki so jo izsilili upniki: »Levica je mrtva, Cipras s temi strankami ne more uresničiti ukrepov v korist ljudstva, ne more se boriti proti korupciji niti se upreti medijskim oligarhom.« Zlasti skeptični so tisti, ki se sprašujejo, kako naj bi Cipras uresničil ukrepe, v katere niti sam ne verjame, kot je dejal v nekem televizijskem intervjuju. »Edini razlog, da bi vztrajali pri uresničenju dogovora, v katerega Cipras ne verjame, je, da ciljajo na nekaj povsem drugega,« piše liberalni časopis To Vima v svoji spletni izdaji.
So pred vrati nove volitve?
Po poročanju medijev naj bi banke svoja vrata znova odprle v ponedeljek, ko bo Grčija dobila svež denar. Včeraj je Evropska centralna banka nujno likvidnostno pomoč za grške banke začasno (za en teden) povečala za 900 milijonov evrov, evropski finančni ministri pa so se dogovorili o pogojih premostitvenega financiranja iz reševalnega sklada EFSM v višini 7 milijard evrov. Kaj se bo v prihodnjih tednih v Grčiji dogajalo na politični ravni, je še zelo negotovo. Po izjavah članov vlade so že jeseni mogoče tudi nove volitve, ni pa nujno. Grška ustava namreč pravi, da lahko vlada ostane na čelu države tako dolgo, dokler ima večino v parlamentu, in sicer ne glede na to, ali jo sestavi z glasovi poslancev vladne koalicije ali kako drugače.
Danes bo o novem paketu pomoči Grčiji odločal nemški bundestag, Grki pa so razočarani nad tem, da nemški finančni minister Wolfgang Schäuble celo po zeleni luči grškega parlamenta še naprej vztraja pri izstopu Grčije iz evrskega območja. V nekem intervjuju je Schäuble izjavil, da bi bil prostovoljni izstop Grčije iz evrskega območja (lahko tudi začasen) za Atene boljša pot, odpis dolgov pa neke vrste tolažba za to, da bi Grki lažje prenašali varčevalne ukrepe, potem ko so njihovo jasno zavrnitev na referendumu 5. julija ignorirali tako upniki kot njihova lastna vlada. Ob tem je Schäuble tudi poudaril, da odpis dolgov ni združljiv s članstvom v denarni uniji. Izjava Grke jezi še toliko bolj, ker je v aktualni analizi Mednarodni denarni sklad ugotovil, da bi morala denarna unija Grčiji odločneje olajšati vračanje dolgov.
