Javnost nima prav pogosto priložnosti, da izbira, kaj bi želela videti v muzejih. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije (MNZS) pa so v zadnjih mesecih preizkušali prav to formulo, saj so mladim omogočili, da zamenjajo vloge z muzejskimi strokovnjaki in oblikujejo lastno eksperimentalno razstavo z naslovom EuroVision Lab..

Profesionalen pristop mladih

V okviru projekta EMEE – Eurovizija: muzeji razstavljajo Evropo so v MNZS marca k sodelovanju povabili 15 mladih in prav toliko muzejskih strokovnjakov iz 12 slovenskih in enega italijanskega muzeja, ki so med seboj zamenjali običajne vloge. Mladi, povečini študenti, so tako postali kustosi in se urili v različnih muzejskih veščinah. Muzealci pa so nadgrajevali svoje znanje o izzivih sodobnih muzejev v sodelovanju z mladimi, ki so najredkejša skupina med obiskovalci muzejev.

Povezovanje je doseglo vrhunec med partijo »muzejskih hitrih zmenkov«, med katerimi je imel vsak od muzejskih strokovnjakov na voljo tri minute časa, da posameznega člana druge skupine navduši za svoj predmet. Mladi so bili namreč postavljeni pred nalogo, da iz nabora predstavljenih predmetov, vezanih na vsakdanje življenje Evropejcev, izberejo pet stvari in na njihovi osnovi pripravijo razstavo.

»Hitri zmenki so bili trenutek treme za nekatere kustose, saj so se med pripravo razstave prvič iz oči v oči srečali s potencialnimi obiskovalci. Na drugi strani so bili mladi oboroženi s številnimi vprašanji. Pristopili so zelo profesionalno in se vživeli v vloge,« pojasnjuje vodja projekta Urška Purg. Mojca Slapar s pedagoškega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije pa pravi, da ji je največji izziv predstavljala hitrost, s katero je morala kar najzanimiveje prikazati svoj predmet. »Nisem imela posebne taktike, razen tega, da povem čim več in skušam vse podatke povezati z rdečo nitjo.«

Predaja dragocenih informacij

Obe strani sta iz te izkušnje izvlekli nova znanja. Študent Vid Sosič je navdušen, ker je pobliže spoznal različne aspekte muzejskega dela, obenem je prepričan o pomembnosti takšnega projekta za njegovo celotno generacijo: »Študenti smo bili tokrat del procesa in zato skupaj s kustosi razstavo lahko prilagodili za del družbe, ki muzejev ne obiskuje pogosto. Tudi sam sem sploh prvič slišal za nekatere od muzejev, s katerimi smo sodelovali.«

»Ugotovila sem, da je na takšen način mladim mogoče pokazati, da muzeji niso zastareli in se lahko v njih imamo fino. Zame je zelo dragoceno predvsem, da sem se pri projektu naučila, na kakšen način mladi želijo dobiti zgodovinske informacije,« izpostavi Urška Purg, ki je prepričana, da bi morala tovrstna praksa postati pogostejša. »Zdaj, ko vidim, da ta model deluje, menim, da bi moralo biti javnosti večkrat omogočeno izraziti mnenje, kakšnih razstav si želi. Na ta način bi bili muzeji zares za ljudi.«

V sobi iz šestdesetih let

Kot končni produkt nekajmesečnega procesa je nastala tridelno zasnovana razstava EuroVision Lab., ki bo na ogled do 10. oktobra. En del razstave je posvečen vsem sodelujočim muzejem, drugi mladim scenografom, osrednji del, postavljen po zamisli novopečenih »kustosov«, pa je zasnovan kot časovna kapsula.

Kot je pojasnil Vid Sosič, je bilo potrebno večkrat ponoviti glasovanje, preden je bil sestavljen izbor predmetov za razstavo. »Vsakdo je izbiral po drugačnem ključu. Meni se je zdelo pomembno izbrati časovno in geografsko raznolike predmete, drugi so želeli vzpostaviti enoten koncept, kar je nato tudi obveljalo.« Razstava je namreč zastavljena kot soba iz šestdesetih let, ki jo v poznejšem obdobju od dedka in babice podeduje mlada študentka. Tako kot sama raziskuje stanovanje in si označuje, kaj je zanjo pomembno, bodo tudi obiskovalci lahko odpirali omare in preizkušali različne rekvizite.