»V prvi vrsti mislimo in s tem urimo naše možgane, da ne zakrnijo. Rade smo v naravi, rade plešemo, telovadimo, gremo na kakšno kosilo, a tudi ustvarjamo. Iz krep papirja, denimo, izdelujemo rože in šopke,« pove sogovornica in se pohvali, da je sama aktivna tudi v gledališki skupini.
Veliko Ravenčanov, zlasti starejših, si življenja brez srečevanja v medgeneracijskem centru ne predstavlja več. Pa tudi tisti, ki ne zahajajo v njihove prostore redno, se pogosto ozirajo proti njihovim oknom sredi mesta, od koder se sliši petje, včasih tudi harmonika ali pa le glasen klepet in smeh. Medgeneracijski center je bil ustanovljen z namenom, da bi v njem predvsem ponujali pomoč starejšim, danes pa je postal zbirališče tako mladih kot starejših, ki so aktivni na različnih področjih.
Štiri tisoč prostovoljnih ur
»Mnogi pridejo le na kavo, še več je takšnih, ki se udeležujejo naših tečajev in predavanj. V prvih treh mesecih smo na primer organizirali tečaj nemščine, ki ga bomo zaradi zanimanja kmalu ponovili,« pove Urška Pajenk, vodja aktivnosti v centru. Da je živahno in velikokrat tudi glasno, meni tudi Jože Prednik, predsednik društva upokojencev Ravne. Od okoli 1000 članov je kar nekaj aktivnih tudi v medgeneracijskem centru. Nekatere članice njihovega pevskega zbora so aktivne tudi v Koroškem Mixu, priložnostnem ansamblu, ki je s svojimi nastopi popestril že marsikatero prireditev.
Da so starejši ljudje lahko zakladnica znanja in izkušenj, se je že prepričala tudi dijakinja Ana Plazovnik iz ravenske gimnazije. »Izkušnje, ki sem jih pridobila v centru v pol leta, ko smo tu enkrat na teden imeli pouk v okviru predmeta vzgoja in solidarnost, mi bodo v življenju zagotovo koristile,« meni Plazovnikova.
»Koroški medgeneracijski center je že v prvem letu presegel naša pričakovanja in občani so ga zelo dobro sprejeli. Ponudil je veliko vsebin, a prostora za nove ideje je še dovolj,« meni ravenski župan Tomaž Rožen. »Tak center je vmesna stopnica pred odhodom v dom, ki ga načrtujemo tudi na Ravnah, a imamo štiri milijone razlogov, za kaj ga še nimamo,« se slikovito izrazi župan. »V prvem letu smo imeli 360 različnih aktivnosti, našteli smo štiri tisoč obiskovalcev in zabeležili čez štiri tisoč prostovoljnih ur,« uspešnost delovanja Koroškega medgeneracijskega centra v številkah ponazori strokovna vodja centra Marjana Kamnik.
Čim dlje ostati doma
Da bi morala biti glavna skrb vseh, da bi starejši lahko čim dalj časa ostali v domačem okolju, seveda ob ustrezni podpori in pomoči, meni tudi sociolog Davor Dominkuš z ministrstva za delo, družino, socialo in enake možnosti. »Na Ravnah so naredili še več. Starejšim in mladim so omogočili, da se med seboj družijo, pomagajo in se spodbujajo. To je mogoče doseči le takrat, ko sta stroka in politika na istem bregu,« je dejal Dominkuš. In dodal, da so tudi potrebe ljudi v določenih okoljih različne. V Prekmurju povsem drugačne kot na Primorskem ali Gorenjskem. Zato je potrebno iskati rešitve, ki bodo v določenem okolju pisane na kožo ljudem, ki tam živijo in recept za vse ni enak.
Je pa tudi Slovenija lani sklenila sporazum o financiranju iz evropskih virov, v katerem je prvič posebej izpostavljeno področje staranja in skrbi za starejše. »To je tako imenovana deveta prioritetna os, znotraj katere so namenjena posebna sredstva za razvoj skupnostnih oblik podpore ljudem. Prepričan sem, da bo tudi Koroški medgeneracijski center konkuriral na razpisu, ko bo ta pripravljen, in bo dobil del tega evropskega kolača, da se bo lahko razvijal še naprej,« je še dejal Dominkuš.
