»Site smo zavržene hrane, lačne sprememb,« so na zelenici v parku Zvezda včeraj sporočali transparenti, postavljeni v zabojnike za smeti, in mimoidoče vabili k premisleku, koliko hrane kupijo in koliko od nakupljenega se pokvari ali pa se zaradi pretečenega roka trajanja znajde v smeteh. V sklopu akcije Dvigni glas proti zavrženi hrani je zabojnike pod krošnje dreves v parku postavila ekipa ljubljanske Snage. V komunalnem podjetju so namreč ob praznjenju zabojnikov opazili, da v smeteh še vedno pristane veliko zavržene hrane. Po zadnjih podatkih povprečno slovensko gospodinjstvo na leto zavrže približno 24 kilogramov hrane na prebivalca.
»Vedno moram imeti v hladilniku nekaj zaloge, če slučajno kdo pride na obisk, da mu lahko kaj ponudim. To potem včasih na policah res ostane tako dolgo, da moram vreči v smeti,« je bila iskrena mimoidoča starejša gospa. A je dodala, da se vedno potrudi, da čim manj hrane pristane v smeteh: »Iz starega kruha na primer naredim drobtine ali pa kruhove cmoke, ki jih potem zamrznem.«
Preprosti, a učinkoviti ukrepi
»Na vzorcu 500 uporabnikov vsake tri mesece preverimo določene stvari. Ugotovili smo, da v gospodinjstvih na primer ne načrtujejo obrokov in v trgovino ne hodijo z nakupovalnim listkom, hrano pa, kot so povedali, najpogosteje zavržejo, ker je živilom pretekel rok trajanja ali pa so se pokvarila. Če bi nakupovali bolj preudarno, bi s preprostimi rešitvami lahko zmanjšali količino zavržene hrane,« nekatere razloge, zakaj se hrana znajde v smeteh, našteje svetovalka za odnose z javnostmi v Snagi Nina Sanković.
Zato bodo v komunalnem podjetju v parkih in na tržnicah v poletnih mesecih postavili zabojnike, ki bodo z napisi mimoidoče opozarjali na svoje nezadovoljstvo nad vsebino, ki se znajde v njih, občanom pa na informacijskih točkah svetovali o preudarnejšem ravnanju s hrano: kako načrtovati jedilnik in sestaviti nakupovalni listek, kako pravilno shraniti živila v hladilniku in kako razumeti oznake o rokih uporabnosti na embalažah. »Naš namen ni žuganje, temveč pomoč in dajanje informacij. Ob tem želimo občane spodbuditi, naj razmislijo o menjavi. Če ima na primer nekdo preveč solate, naj je ne deli zgolj s sorodniki, temveč tudi s sosedi,« predlaga Sankovićeva.
Spremembe na bolje že vidne
V Snagi so sicer že konec minulega leta v sodelovanju z zadrugo Buna in na pobudo informacijske pisarne evropskega parlamenta Slovenije pripravili delavnico Obrnimo kante, na kateri so s pomočjo naključno izbranih črnih zabojnikov za smeti, ki so jih komunalni delavci prekucnili in iz kupa mešanih odpadkov prebirali še povsem nedotaknjene hlebce kruha, zgolj nekoliko obtolčeno sadje ter še zaprte konzerve čičerike, občane opozorili na pereč problem velikih količin zavržene, pogosto še povsem užitne hrane. Akcijo so nato pod sloganom Dvigni glas proti zavrženi hrani nadaljevali z »nezadovoljnimi zabojniki« na javnih mestih.
Ker so vroči meseci tudi čas piknikov ter obilja sadja in zelenjave, so se v podjetju odločili, da poleti akcijo pripeljejo v parke in na tržnice. »Spremembe na bolje so sicer že vidne. Ljudje so začeli razmišljati o porabi hrane, kar 35 odstotkov jih je dejalo, da ne zavržejo nič,« po skoraj osmih mesecih z zadovoljstvom ugotavlja Sankovićeva. Dodaja, da bodo meščane ozaveščali tudi v prihodnje: »Skoraj deset let je trajalo, da smo ljudi naučili pravilno ločevati odpadke in zdaj dosegamo odlične rezultate. Vztrajnost prinese rezultate.« Zabojnike bodo tako že jutri postavili na osrednjo ljubljansko tržnico, sicer pa do konca avgusta načrtujejo še deset tovrstnih dogodkov.
