Iran je v teh dneh po dolgoletnih pogajanjih z občasnimi prekinitvami sklenil dogovor s članicami varnostnega sveta ZN. Ta predvideva, da bi postopno odpravili sankcije proti Iranu, v zameno za nadzor in omejitev jedrskega programa. Iran sicer vztraja pri tem, da je njihov jedrski program miroljubne narave in usmerjen predvsem k ekonomskemu izkoriščanju jedrske energije. Analitiki predvidevajo, da bi lahko Iran do konca leta 2016 postopoma dvigoval izvoz nafte do 500.000 sodčkov na dan, kar še vedno predstavlja le 50 odstotkov izvoznih zmogljivosti te četrte največje članice Opeca. Ker je trg z nafto že tako preplavljen s presežno ponudbo, se pričakuje, da bo rast iranskega izvoza postopna. Tako ne bi sprožili cenovne vojne, s katero bi na vsak način skušali pridobiti izgubljen delež na trgu.
Morda še pomembnejše novice prihajajo iz Kitajske, kjer so objavili najnovejše podatke gospodarskih gibanj. Namreč, v preteklih tednih je bil kitajski kapitalski trg pod močnim pritiskom ugibanj o uspešnosti gospodarskih spodbud in s tem ponovnem zagonu rasti. Podatki so upravičili popravke navzgor, ki so se zgodili v zadnjih dneh, in tako prekinili nekaj tednov trajajoči negativni trend. Objavili so rast GDP na letni ravni za 7 odstotkov, pričakovali so 6,8 odstotka. Ravno tako so presegli pričakovanja pri prodaji na drobno, ki je dosegla letno rast v višini 10,6 odstotka in tako presegla napoved za 0,6 odstotka. S tem se potrjuje teza o vse močnejši domači potrošnji. Letna rast industrijske proizvodnje je znašala 6,8 odstotka proti pričakovani 6-odstotni rasti.
Razlogov za rast evropskih borznih indeksov v zadnjih dneh tako ne gre iskati samo v dogovoru z Grčijo, ki ob vsem skupaj še visi v zraku, saj ga mora potrditi tudi grški parlament z vladajočo stranko Siriza na čelu, ki ob zadnjih dogodkih doživlja močna notranja trenja. V času pisanja tega komentarja glasovanje še ne poteka. Verjetno je za svetovno gospodarsko rast gospodarska aktivnost Kitajske vseeno pomembnejša kot politična igra šaha med Nemčijo in Grčijo.