»Jaz natančno vem, kaj bi in kako,« se je ojunačil mali Lukec, ki ga mamica redno opozori, da naj kaj počne tudi z desnico, ne vse z levo rokico. »Vse bi zapravil zato, da bi vsi, ki vse počnemo z levico, bili ta glavni!« In je povrtal z (levim) kazalcem po nosu: »Tako bi nastalo kraljestvo kjer bi bolj malo delali, zato pa se lepo imeli – saj bi jaz zadel tiste milijone!« Naivno ali ne, očitno je mali sit, probleme bi z levo roko rešil. »Jaz bi pa poleti s tem denarjem naredil senco in v njej bi bili vsi, ki so z mano prijatelji. Pa niti ne prijatelji, da me le ubogajo. Lepo bi kupil največji senčnik, tam spodaj bi jaz imel komando, drugi ne znajo. No, za tele z levo roko bi bilo bolj malo prostora,« se je pridušal Janez, vedno odločen in sposoben uveljaviti svojo voljo. »Jasno je, da bi ti zapravljal za senco, če pa na soncu ne moreš biti glavni!« je odvrnil Zoran, ki se vedno rad malce prisiljeno smeje, ko ga zasačijo pri kaki lumpariji. »Jaz bi pa zgradil eno mesto, ker bi imel veliko denarja in bi ga na lahko dobil in potem zapravljal. Pa velik cirkus z veliko areno bi imelo to mesto, jaz pa bi bil seveda glavni z denarjem. No, ja: pa če bi otroke imel, bi tudi njim veliko dal…« je razmišljal po odraslo. In dodal: »Saj meni tudi rečejo, da smo otroci bogastvo, a ne?«

Alenka s fanti rada debatira in nič kaj punčkasta ni, ko se jim postavi po robu: »Jaz bi si pa kaj v tujini kupila, tu je lahko vsak glavni! In ko bi imela v tujini veliko veljavo, bi me imeli radi in bi me spoštovali tudi doma. A ni tako, da morajo tudi naši športniki in vsi najprej v tujini zmagovati, da so glavni? No, mene šport ne zanima, rada bi bila lepo oblečena pa visoke pete bi nosila. In ko bi si kupila veljavo s sreč(k)o, bi vam že pokazala, kako je, če smo ženske ta glavne!« Še bi nizala svoje sanjske načrte, če se ne bi oglasila Ljudmila (mamica jo kliče Milči, ker je taka bogaboječa in pridna punčka): »Jaz, na primer, že ne bi šla v Janezovo senco, četudi bi on bil glavni in zadel na loteriji. Zame je dobro na soncu in v senci. Če pa bi res imela toliko denarja, ne bi bilo meni in mamici treba več v cerkvi dati denarja v tisto košarico. Bi pač ukinila tisto nabiranje, ker bi jaz imela dovolj za vse 'pušce', kot pravi moja mama košarici, kamor dajemo denar,« je bila poduhovljeno dobra. Ker sta bila Dejan in Karl že na morju, je od vseh ostal samo še Miroslav. Zadnje čase se zdi, da ima ogromno skrbi, le kaj bo pogruntal? »Jaz pa ne vem, kaj bi z denarjem. Najbolj fino je imeti koga, ki ti svetuje in pomaga pri denarju. Če je kaj narobe, je potem on kriv, ker zmanjka za to in ono. Jaz se odločiti o sreč(k)i ne morem, še kupim je ne.«

Še bi poslušal, ko je iz dnevne sobe priletelo: »Če pri tvoji žepnini stisneva, greva lahko tudi na dopust. Saj pravijo, da denar samo pokvari, a ne?« In sta možnosti dve: ali bom zadel ali pa to poletje ne bom pokvarjen…