Z Barcelono se mi je iztekla pogodba, tako da tukaj ni bilo nobenega posebnega filozofiranja. Sicer smo se pogovarjali, da bi morda še podaljšal pogodbo, a na koncu nismo našli skupnega jezika oziroma imajo oni drugačno filozofijo, saj želijo prevetriti ekipo pred novo sezono. Je pa daleč od tega, da bi bilo kar koli narobe. Od prvega do zadnjega dneva sem se odlično razumel tako s trenerjem kot vodstvom kluba.
Kako si boste zapomnili sezoni pri Barceloni?To sta bili eni izmed najpomembnejših sezon v moji karieri, saj sem igral na najvišji evropski ravni, kar sem si vedno želel. Lani smo osvojili špansko prvenstvo, kar je zares velika stvar, letos pa je bil Madrid premočen. Vseeno smo imeli pred sezono visoko zastavljene cilje, ki nam jih ni uspelo uresničiti. Vsekakor pa sta bili leti v Barceloni izredno lepi. Navijači so me odlično sprejeli, tudi ob odhodu pa sem prejel toliko sporočil, da še sedaj ne morem verjeti. V Kataloniji sem spoznal ljudi, ki bodo del mojega življenja tudi v prihodnje. Vesel in ponosen sem, da sem imel priložnost igrati pri takšnem evropskem velikanu.
Se vam zdi, da bi morali glede na kakovost ekipe v teh dveh sezonah narediti več, kot ste?Seveda bi lahko naredil več. Barcelona tako in tako redno cilja samo na vrh. Tudi sam sem razočaran, da nam ni uspelo osvojiti vseh tekmovanj, v katerih smo sodelovali. Realnost pa je taka, da so tudi drugje po Evropi ekipe, ki so tako dobre kot Barcelona, in je le nekaj odstotkov možnosti, da boš zmagal, veliko več pa, da ne boš. Najbolj od vsega sem si želel, da bi osvojili evroligo. Čeprav sem v letošnji sezoni manj igral, v klubu vedo, da sem dajal vse od sebe. Imel sem vnetje kolena, poškodbo, ki se je vlekla skozi celotno sezono, pa sem vseeno treniral in igral. To so zelo spoštovali in v meni videli pravega profesionalca ter se mi tudi zato na koncu zahvalili na primeren način, kar mi veliko pomeni.
Kakšni so zdaj načrti za prihodnost?Še me vleče, da bi igral. Kje, kako in kdaj bo prišlo do končne odločitve, pa trenutno ne znam povedati. Najprej si bom vzel nekaj tednov za regeneracijo in ureditev težav z vnetjem kolena. Takoj, ko se je izvedelo, da ne bom nadaljeval kariere pri Barceloni, sem prejel kar nekaj ponudb evroligaških moštev, kar me veseli, a vseeno nisem še stoodstoten, da bom nadaljeval kariero.
Se morda v zaključku vidite v kakšnem od slovenskih klubov?Ne, to pa ne. Sem igralec, ki ga vleče naprej želja po najvišji možni ravni, velike tekme, pritisk... Daleč od tega, da bi želel koga kritizirati, toda realnost slovenske klubske košarke je takšna, da je šla v zadnjih letih strmo navzdol. To se pogovarjamo tudi med nekdanjimi reprezentanti, da bi si zelo želeli zaključiti kariero v Sloveniji in igrati za močan klub, ki bi nekaj pomenil v Evropi, bil podprt s strani navijačev in širšega občinstva, ter na tak način končati tam, kjer smo vse skupaj začeli. A žal ni pravih klubov, programov, ambicij. Zaradi tega izključujem to možnost.
Letos bo že drugo poletje, odkar ste se upokojili od igranja za reprezentanco. Jo kdaj pogrešate?V bistvu ne, ker se je zamenjala generacija. S svojo sem bil izredno povezan, torej od Lakoviča do Brezca, Bečirovića in vseh preostalih, ki smo igrali skupaj od kadetskih in mladinskih vrst. Vedno sem rad igral za reprezentanco ter predstavljal državo na najvišjih tekmovanjih, vzporedno s tem pa je prišlo še prijetno druženje in igranje z vsemi temi fanti. Sedaj pa se ne vidim zraven, tudi svoje vloge v reprezentanci ne bi našel, zato sem danes še toliko bolj prepričan, da sem po evropskem prvenstvu v Sloveniji sprejel pravo odločitev.
Zagotovo ste zasledili, da je letos na reprezentančni seznam selektor Jure Zdovc uvrstil tudi Američana Bryanta Dunstona. Kakšno je vaše mnenje o takšnih naturalizacijah?Nisem pristaš tega, da se pripelje tujca in se ga naturalizira. Sem proti temu. Igrati bi morali tisti, ki so reprezentanti Slovenije od najstniških let. Če pa to delajo vse druge reprezentance, zakaj ne bi tudi mi? To je povsem korektna odločitev, sploh če najdemo igralca na poziciji, kjer nimamo prave izbire.
Glede na to, da bo v kratkem na sporedu že deveta izdaja vašega košarkarskega kampa, se morda po karieri vidite v delu z otroci?Možno, da bom ostal v košarki. V kakšni vlogi točno, zdaj še ne vem. Bom pa spet ponovil, da me žene naprej najvišja raven. Vse, kar je nižje, bi bilo izključno le zaradi tega, da nekomu pomagam. Delati za kakšen resen klub pa bi bilo pogojeno s tem, da bi bili cilji visoki in program postavljen na zdravih temeljih, česar v Sloveniji trenutno nimamo.
