Odkupne cene mleka v Sloveniji padajo že od lanskega marca, v tem času so zdrsnile za četrtino in so najnižje v zadnjih petih letih. Velike spremembe se dogajajo tudi pri mlekarnah. Ljubljanske mlekarne, ki odkupijo več kot polovico vsega mleka, je pred dobrima dvema letoma prevzel francoski Lactalis, ki že zapira sirarno v Kočevju, saj ukinjajo proizvodnjo poltrdih sirov. Dele proizvodnje ukinjajo tudi Pomurske mlekarne, ki so v lasti kmetov in hirajo že več let. Njihove večinske lastnice so zadruge, ki so skušale mlekarno dokapitalizirati, vendar jim po naših informacijah to ne bo uspelo (zbrati bi morale približno 1,5 milijona evrov), zato se lahko zgodi, da bo po ljubljanski in vipavski mlekarni tudi ta končala v tujih rokah.
Svetla zgodba v slovenskem mlekarstvu pa je mlekarna Celeia, ki se zanima za nakup murskosoboške mlekarne, predvsem njenega ljutomerskega obrata, kjer proizvajajo »ikonični« sir ementalec. »Celei je treba zaželeti razum, da ne bi te mlekarne kupila predrago in potencialno posledično potopila še sebe,« svari agrarni ekonomist Aleš Kuhar in poudarja, da je mlekarstvo zelo izpostavljeno tudi minimalnim cenovnim nihanjem, ki utegnejo biti zaradi nedavne odprave mlečnih kvot še večja.
Kmetijski ministri Evropske unije (EU) so na zasedanju, ki se je končalo včeraj, spregovorili tudi o zaostrenih razmerah na trgu mleka in mlečnih izdelkov, saj odkupne cene padajo, kar je posledica ukinitve mlečnih kvot in podaljšanja ruskega embarga na uvoz hrane iz EU. Med drugim so se zavzeli za začasno uvedbo izvoznih nadomestil za iskanje novih trgov zunaj EU.
Prodajati na Kitajsko ali v Čakovec ni enako
Vse svetovalne hiše na svetu Kitajsko omenjajo kot ključni izvozni trg. Kmetijski minister Dejan Židan si prizadeva odpreti vrata slovenskim živilcem nanj, prve pa naj bi začele vstopati prav mlekarne. Toda tja bo težko prodati občutne količine živil. »Popolnoma nasprotujejo vsakemu gramu uvoza, ki ni nujno potreben. Da bi na Kitajsko izvažali sladkarije ali mlečne izdelke, ob tem, da imajo elaborate na tisočih straneh, kako spodbuditi domačo proizvodnjo mleka, pa ne verjamem. ZDA in Evropa na Kitajsko ne uspejo izvoziti skoraj nič mlečnih izdelkov, ker cenovno niso konkurenčni, predvsem ne z izdelki z nizko dodano vrednostjo,« pojasnjuje Kuhar in dodaja, da se je za prodor na kitajski trg treba dobro pripraviti. »To ni enako, kot če prodajaš v Čakovec ali Trst. Na Kitajskem je ekstremno težko prodati kilogram česar koli. Morda se bodo tam sklenili le kakšni majhni posli.«
Odprava mlečnih kvot bo prizadela predvsem kmete
V nasprotju z večinskim mnenjem v obdobju propagiranja odprave kvot je Kuhar prepričan, da bo ta opazno spremenila evropsko mlekarstvo in zagotovo prizadela tudi slovenski sistem pridelave in predelave mleka. Predvsem bodo pod pritiski primarni proizvajalci, nekoliko manj mlekarne.
»Le zakaj so države, ki so v mlečni industriji najbolj razvite, tako močno poudarjale, da ne bo nobenih negativnih učinkov, hkrati pa številni dokumenti njihovih industrijskih združenj kažejo, da so že leta pred odpravo kvot v nizkem startu čakale na povečanje proizvodnje. To velja za Irsko, Nemčijo, Italijo, Nizozemsko... Mi pa smo vsi verjeli in kot liliputanci ponavljali, da zaradi ukinitve kvot ne bo nobenih sprememb.« Trenutno so odkupne cene mleka na svetovnem trgu zgodovinsko nizke, zato se nikomur ne splača povečevati proizvodnje. Ko pa se bo ruski trg odprl za izdelke iz EU in se bodo cene normalizirale, bodo te države zelo hitro povečale proizvodnjo mleka.