Za pomembnejšo novico velja omeniti odobritev združitve makedonske družbe One z operaterjem Vip v lasti Telekoma Austria. To bi bila lahko ena zadnjih preprek, ki poleg neizdelane finančne konstrukcije za financiranje nakupa onemogočajo prodajo Telekoma Slovenije britanskemu skladu Cinven. V zadnjem času so se začele pojavljati sicer neuradne informacije, da naj bi se za nakup Telekoma zanimal prav tako Telekom Austria.
Medtem so v državnem zboru razpravljali o strategiji upravljanja državnih naložb. Čeprav se politiki strinjajo, da je njen sprejem nujen, ji izkazuje podporo samo koalicija. Pri sprejemanju strategije gre dejansko za seznam premoženja v lasti državnih lastnikov, pri čemer hkrati določa cilje, kako s tem premoženjem upravljati. Ključni cilj je izboljšanje donosnosti, vsebuje pa tudi kriterije razvrščanja posameznih naložb. Celoten nabor naložb obsega 91 deležev v različnih podjetjih, ki so skupaj ocenjeni na 11 milijard evrov. Razvrščajo se v tri skupine, in sicer med strateške (24 naložb), pomembne (21 naložb) in portfeljske (46 naložb).
Vsi pokazatelji kažejo na to, da bo na slovenskem borznem parketu še vroče, tako poleti kot tudi jeseni, ko se nam obetajo zaključki prevzemnih zgodb kranjskega Alpetourja, ljubljanskega Žita ter Pivovarne Laško. Omenjenim pa se bodo nemara pridružili še Cinkarna Celje, Intereuropa ter ne nazadnje tudi Telekom Slovenije.