Svojo pot po Aljaževih stopinjah je ultramaratonec Miro Kregar začel že ob 6. uri zjutraj v spremstvu petdesetglave množice. V ta namen so iz Naravoslovnega muzeja v Zavrh pripeljali tudi maketo Aljaževega stolpa, iz katere je Miro ob 6. uri stopil na plano in začel teči. Otroci medvoških vrtcev so mu spisali poverilno pismo, ki ga je simbolično prevzel od medvoškega župana Nejca Smoleta in ponesel proti 80 kilometrov oddaljenemu pravemu stolpu na vrhu Triglava. Z njim so startali tekači in kolesarji, ki so ga spremljali po svojih zmožnostih od 5, 10 do 15 kilometrov, po cesti skozi Smlednik, Trboje do Kranja. Od tam je bil na cesti sam in nizal kilometre skozi Naklo, Podnart, Črnivec do Radovljice. Pri spomeniku pravkar preminulemu Slavku Avseniku je v spremstvu župana Radovljice Cirila Globočnika položil venec v njegovo čast. Na Bledu je končal svoj prvi maraton, dobrih 42 kilometrov, in tam ga je pričakal direktor občinske uprave Matjaž Berčon z znamenito blejsko kremno rezino. Po kilometrih je bila za njim dobra polovica poti, po času, predvidenem za podvig, pa zgolj dobra tretjina. Takoj po Bledu je moral zagristi v klance Gorij in Pokljuke, katerih je bilo več kot 20 kilometrov. Opoldansko sonce se je upiralo v cesto čez Zatrnik do Mrzlega studenca pa vse do Rudnega polja. Tam so maratonskega tekača pričakali biatlonci s Tejo Gregorin in Klemnom Bauerjem na čelu ter ga pospremili slab kilometer do »menjalnega prostora« pod planino Konjščico, kjer se je po pretečenih 67 kilometrih cestni del končal in Miro je cestne superge zamenjal za gorske.

Na začetku gozdne poti sta ga čakala tudi dva izkušena gornika, Franci Teraž in Dušan Podlogar, s katerima je potem nadaljeval tek in hojo po markiranih poteh v visokogorje. Pot jih je vodila prek planine Konjščice do Studorskega prelaza in Vodnikove koče ter dalje do Planike. Tam sta ga čakala dva člana gorske reševalne službe iz Mojstrane, ki sta poskrbela za varnost v zadnjem, najzahtevnejšem delu, od Planike prek Malega Triglava do Aljaževega stolpa na vrhu slovenskega očaka. »Najtežji del je bila tretja četrtina, tek na Pokljuko. Po pretečenem maratonu noge niso več pretirano sveže, sonce je nažigalo naravnost v hrbet in klanci tja gor niso prav nič položni. Hitrost drastično pade, skoraj polovico, in to traja kar 2 uri in pol, kar je precej utrujajoče za psiho,« je tek komentiral Kregar in dodal: »Zamisel o teku iz Ljubljane na Triglav se je porodila Tofu že pred dvema letoma, vendar je morala zoreti do letos, da so se izpolnili pogoji za njeno uresničitev. Stodvajsetletnica postavitve Aljaževega stolpa, 170-letnica Aljaževega rojstva in 115-letnica Zavarovalnice Triglav so bili letos zadosten razlog, da se projekt udejanji.«ea