Številni so športniki, za katere rečemo, da so v karieri osvojili vse, kar se je osvojiti dalo. A pri večini je nato potreben dodatek v smislu, da so pri tem mišljena samo državna, celinska ali klubska tekmovanja. Takih, za katere bi dejali, da so resnično osvojili vse, kar se je osvojiti dalo, in postavili le še piko ali klicaj, pa je zelo malo. Eden takšnih je Iker Casillas.
Pri čemer en pogojnik vendarle ostaja: vse skupaj bi namreč veljalo, v kolikor bi legendarna številka ena madridskega Reala in španske nogometne reprezentance v tem hipu zaključila kariero. No, saj na neki način, z vsem spoštovanjem do njegovega novega kluba Porta, jo tudi je. Ko igralec do svojega 34. leta celotno kariero, vključno z začetki v mlajših kategorijah, preživi v enem klubu, je v njem kapetan, med člani zbere 726 nastopov in z njim osvoji 18 lovorik, med drugim trikrat ligo prvakov in petkrat špansko prvenstvo, se prestop v drug klub ne zdi kot poglavje v karieri, temveč prej začetek nove. Ne nazadnje pa o tem pričata tudi njegovi zadnji besedi na tiskovni konferenci ob slovesu od Reala, ki ju je v solzah izrekel v francoščini: »C’est fini.« Konec je.
Žvižgi domačih navijačev
Omenjeni konec se je sicer napovedoval že nekaj časa. Prve govorice o odhodu so se namreč začele pojavljati že v času, ko je na klopi kraljevega kluba sedel Jose Mourinho, s katerim nista bila na isti valovni dolžini, portugalski strateg pa je tudi javno proti svojemu kapetanu usmeril kar nekaj strupenih puščic. Med drugim ga je označil za krta, ki prek svoje partnerice, novinarke Sare Carbonero, v javnost spušča zaupne informacije iz slačilnice. Casillas na vse skupaj nikdar ni reagiral, a molk v njegovem primeru ni bil zlato – v očeh navijačev je izpadel izdajalec, zato so mu obrnili hrbet. Še več, v zadnjih dveh sezonah, ko je v prvi pod vodstvom Carla Ancelottija branil v španskem pokalu in ligi prvakov, v drugi pa bil številka ena tudi v prvenstvu, so nad njim vseskozi negodovali in mu namenili številne žvižge.
A Casillas si bo svojo kariero v Realu, v katerega mladinsko šolo je vkorakal pri devetih letih, bil v člansko ekipo prvič vpoklican leta 1997 pri šestnajstih ter slaba tri leta kasneje, le štiri dni po svojem 19. rojstnem dnevu, postal tudi najmlajši vratar, ki je kadar koli zaigral v finalu lige prvakov, kakopak zapomnil po lepih stvareh. In teh je bilo v 16 sezonah precej več kot slabih. »Real mi je dal vse. Izoblikoval me je kot osebo in mi pomagal odrasti. Ali me bodo ljudje v spominu ohranili kot slabega ali dobrega vratarja, je njihova odločitev, upam le, da se me bodo zapomnili kot dobrega človeka,« je bil eden redkih sestavkov, ki jih je ob solzah in požiranju cmokov v grlu uspel spraviti skupaj na omenjeni tiskovni konferenci. Na njej Casillas ni odgovarjal na vprašanja novinarjev, sklical pa jo je za tem, ko je španski časnik El Mundo objavil pogovor z njegovimi starši, v katerem sta ta za sinov odhod okrivila predsednika Florentina Pereza, ki naj bi Ikerja pregnal iz kluba. A tudi o Perezu Casillas ni govoril.
Reprezentančni rekorder
Je bil pa precej bolj kot ob svojem slovesu od Reala Iker Casillas v zadnjem poldrugem desetletju zgovoren na igrišču. Pa ne samo z že omenjenimi dosežki v klubskem dresu, temveč tudi v reprezentančnem. V njem je osvojil tako naslov svetovnega prvaka kot evropskega (dvakrat), do danes pa zbral že 162 nastopov, s čimer je absolutni rekorder. Ob tem izjemni konkurenci navkljub uživa neizmerno zaupanje selektorja Vicenteja del Bosqueja. »Da bi se odpovedal kapetanu, ne pride v poštev. Razen če bo padec v formi alarmanten,« ga je pred časom spet podprl del Bosque.
Poleg vseh klubskih in reprezentančnih dosežkov pa je Casillas zbral tudi cel kup individualnih priznanj, med drugim je bil kot edini doslej petkrat zapored izbran za najboljšega vratarja po izboru organizacije IFFHS. Tako ne čudi, da z velikim spoštovanjem o njem govorijo tudi tekmeci. »Besede so odveč, o njem vse povedo dosežki. Osvojil je vse, na visoki ravni pa igra že vrsto let, kar je za vratarja še težje kot za druge. Španija skoraj nikdar ne prejme gola, glavni razlog pa je ravno Casillas,« ga je pred finalom zadnjega evropskega prvenstva in enem izmed njunih številnih pomembnih dvobojev pohvalil Gianluigi Buffon, eden redkih vratarjev tega stoletja, ki je vsaj približno primerljiv z njim.
Casillasa, ki je zunaj dosežkov na nogometnih igriščih bržčas najbolj znan po anekdoti iz otroških dni, ko ni vplačal očetovega stavnega listka, na katerem je ta pravilno napovedal vseh 14 parov, s čimer bi zadel kar 1,2 milijona evrov, zdaj torej čaka nova kariera v Portu. In kdo ve, morda bo tudi tam osvojil vse, kar se bo osvojiti dalo. Ne nazadnje kot vratar pri 34 letih še ni rekel zadnje...