»No, to pa res ni bilo lahko, moram priznati. Izjemen napor je bil vložen, da smo prišli do po moji oceni zelo kakovostnega zakona,« zadovoljstva nad petkovim nočnim izidom glasovanja o zakonu o fiskalnem pravilu finančni minister Dušan Mramor ni skrival. Za zakon, za katerega je bila potrebna dvotretjinska parlamentarna večina, je namreč glasovalo vseh 62 poslancev, ki so mu obljubili podporo – torej vsi poslanci SMC, vključno z zdaj že nekdanjim članom poslanske skupine največje vladne stranke Bojanom Dobovškom, DeSUS, NSi in ZaAB, pa pet poslancev SD in oba predstavnika manjšin. Proti je bilo zgolj šest poslancev ZL in Janko Veber iz SD, medtem ko so se parlamentarci iz vrst SDS pri glasovanju vzdržali ali jih sploh ni bilo v dvorani.
Zadovoljen je bil tudi premier Miro Cerar. Prvič zato, ker so pod streho spravili po njegovem prepričanju zelo pomemben zakon, s katerim so potrdili resno zavezo, »da želimo biti dober gospodar z javnim premoženjem«. Kot drugi razlog za navdušenje je navedel konstruktivni dogovor med koalicijo in delom opozicije. »Dokazali smo, da se da s potrpežljivim in vztrajnim dialogom doseči tudi tako visoko soglasje, kot je več kot dvotretjinska večina med parlamentarnimi strankami.« Prav tako je sprejem zakona po njegovih besedah pomemben signal za tujino, saj je Slovenija s tem izpolnila svoje zaveze do pakta stabilnosti. »S tem bo ugled Slovenije še dodatno zrasel,« je prepričan Cerar.
Slovenija se je izognila kazni
Izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu uzakonja zavezo, da bomo srednjeročno in dolgoročno porabili toliko, kolikor zberemo. Fiskalno pravilo naj bi torej brzdalo javno porabo in politikom preprečilo pretirano trošenje, ki vodi do grškega scenarija. Proračunski primanjkljaj, prilagojen za ocenjene učinke gospodarskega cikla, bi lahko po zakonu znašal največ pol odstotka. Slovenija je sicer edina članica evrskega območja, ki doslej ni pravno uredila vprašanja fiskalnega pravila oziroma imela izvedbenega zakona. Maja 2013, v času vlade Alenke Bratušek, je bil namreč popravljen 148. člen ustave, ki določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke.
Zakon je pomemben ne le zaradi javnofinančne konsolidacije, pač pa tudi zato, kot je opozoril finančni minister Dušan Mramor, ker bi lahko Slovenijo zaradi zamujanja s sprejemom zakona doletela tožba evropske komisije, posledično pa tudi deset milijonov evrov visoka kazen.
Zakon med drugim prinaša tudi tričlanski fiskalni svet, ki bo ocenjeval vzdržnost in skladnost javnofinančnih politik s fiskalnimi pravili; spremljal bo tekoče izvrševanje državnega in občinskih proračunov ter zdravstvene in pokojninske blagajne. Fiskalni svet lahko ocenjuje in predlaga, priporoča, naj se zadeve spremenijo, več pa ne, zato na primer nekdanji minister za finance Mitja Gaspari ocenjuje, da pomembnejše vloge pri konsolidaciji javnih financ dejansko ne bo imel, pač pa, da gre za »brezzobega tigra«. Nasprotno si bo po Mramorjevem mnenju fiskalni svet lahko ustvaril kredibilnost, mimo njegovega mnenja pa da ne bo mogla nobena vlada.
Sindikalisti zaskrbljeni
Kot izhaja iz zakona, bi fiskalni svet vladi predložil oceno o izvajanju srednjeročne uravnoteženosti proračuna. Če te ne bo, bo lahko minister za finance začel rezati porabo. Če se v treh mesecih ne bo zagotovilo izvajanja srednjeročne uravnoteženosti, bo vlada pripravila predlog programa ukrepov in spremembe proračuna ter ga dala v odločanje državnemu zboru. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja in Zvezi svobodnih sindikatov so nedavno opozorili, da bo vpeljava fiskalnega pravila v zakonodajo močno poslabšala življenje dobršnega dela državljanov. »Glede na vladne izračune iz leta 2013 bi to lahko prineslo do 30-odstotno znižanje pokojnin ali 30-odstotno znižanje plač v javnem sektorju oziroma zmanjšanje števila zaposlenih v njem ali 50-odstotno znižanje zneska vseh transferjev posameznikom,« so opozorili sindikalisti, ki jih razburja tudi ideja, da bi uravnoteženja proračunov države dosegli z avtomatičnim rezanjem iz mase sredstev za plače, pokojnine in socialne transferje. »To je za vlado priročno, saj se s tem ukinejo vsa morebitna mučna pogajanja s sindikati,« opozarjajo.