Etažni lastniki na Brodarjevem trgu 1 na Fužinah so zbrali – po njihovem mnenju – dovolj podpisov za zamenjavo upravnika, a se je pri tem zataknilo. Novi upravnik se ne more vpisati v register in prevzeti upravljanja in rezervni sklad, saj omenjeni naslov predstavlja samo en vhod večje stanovanjske hiše. Ena stavba pa mora imeti enega upravnika, opozarjajo na ministrstvu za okolje in prostor.
Odslovljeni upravnik SPL je tako, čeprav je predal posle upravljanja, tehnično še vedno upravnik, saj ostaja vpisan v registru upravnikov na mestnem stanovanjskem skladu. Kam torej z dobrimi 40.000 evri rezervnega sklada? V SPL so prepričani, da ga Valini, novemu upravniku, ne morejo predati, saj ta nima sklenjene pogodbe, ki bi zadostila zakonskim pogojem. »Zato smo na okrajnem sodišču sprožili nepravdni postopek in predlagali, da za sredstva lastnikov dopusti sodni polog, dokler se situacija ne uredi,« pojasnjuje Alma Pašanovič iz SPL. Sodišče o pologu, katerega stroške bodo plačali etažni lastniki, za zdaj še ni izdalo sklepa.
Vse temelji na logičnem sklepu
Na ministrstvu so medtem jasni: večstanovanjska stavba, ki ima v katastru eno identifikacijsko številko, se ne glede na število vhodov oziroma hišnih številk šteje za eno stavbo. Zato mora imenovati enega skupnega upravnika in oblikovati skupni rezervni sklad. Te logike se držijo tudi na mestnem stanovanjskem skladu, kjer vodijo register upravnikov. »Če bi posameznemu vhodu dovolili vpis, bi prekoračili zakonska pooblastila, saj takšna pogodba ni podpisana z zahtevano večino lastnikov v stavbi, ampak samo v enem od njenih delov.«
Izvirni greh, ki je povzročil različna tolmačenja, sega v leto 2003, ko je državni zbor sprejel nov stanovanjski zakon. Slednji namreč zgornje logike ni ubesedil eksplicitno, se pa pristojni bolj ali manj strinjajo, da je to logičen sklep njegovih definicij in določil. »Večstanovanjska stavba je definirana kot stavba z več kot dvema stanovanjema, vsaki stavbi pa se določi ena identifikacijska številka,« so prepričani na ministrstvu.
Upravno sodišče se sicer s takšnim stališčem v sodbi leta 2012 ni strinjalo. Menilo je, da iz stanovanjskega zakona nikjer ne izhaja, da bi morala imeti ena stavba le enega upravnika, čeprav ima več hišnih številk. Če bi imel zakonodajalec to v mislih, bi to tudi izrecno zapisal in določil rok za odpravo trenutnega stanja, ko je še vedno veliko stavb v rokah več upravnikov, so (bili) prepričani na sodišču. Na stanovanjskem skladu se s takšno razlago ne strinjajo, zato kljub omenjeni sodbi v tem primeru niso privolili v vpis v register.
Dilemo so prinesle urejene evidence
Pašanovičeva je prepričana, da zakon ni dvoumen, čemur pritrjuje tudi več sodb, nazadnje sodba višjega sodišča novembra lani. »Prejšnji zakon je določal upravljanje po hišnih številkah, a treba je vedeti, da takrat tudi celotna evidenca nepremičnin, vključno s katastrom, zemljiško knjigo in posledično identifikacijskimi številkami, ni bila vzpostavljena.« Tudi zato so se leta 2007, ko je sicer že veljal aktualni stanovanjski zakon, sami lahko vpisali kot upravnik na Brodarjevem trgu 1 – čeprav niso imeli soglasij večine lastnikov v stavbi, ampak zgolj na omenjenem vhodu. Zaradi še neurejenih evidenc si tega vprašanja takrat namreč ni zastavil nihče.
Etažnim lastnikom si s tovrstnimi vprašanji prav tako ni treba beliti glave, saj zakon ni in tudi ne bo posegal v obstoječe stanje, še zagotavljajo uradniki. Težave bodo nastopile, če bo želel samo en vhod zamenjati upravnika, saj mestni stanovanjski sklad vztraja, da je pogodba o upravljanju lahko sklenjena samo za stavbo in ne za vhod. Za prehod na novega (skupnega) upravnika se torej lahko odločijo le vsi vhodi hkrati.
Sklad je ministrstvu medtem že predlagal, naj stanovanjski zakon spremeni, tako da bo enota upravljanja določena eksplicitno.
