»Sem super sproščena,« je nasmejana Serena Williams. Nič čudnega, ko pa je na poti do uresničitve svojih sanj. »Že celotno kariero želim v istem letu zmagati na štirih turnirjih za grand slam, a mi doslej ni uspelo. Tudi zaradi poškodb,« pojasnjuje zmagovalka teniškega turnirja v Wimbledonu (Španko Garbine Muguruzo je premagala s 6:4, 6:4). Letos ji gre vse kot po maslu, zmago je slavila tako januarja v Melbournu kot tudi junija v Parizu, sedaj vsi ljubitelji tenisa komajda čakajo 13. september in upajo, da bo Serena v finalu slavila tudi na odprtem prvenstvu ZDA v New Yorku.
To bi pomenilo dvoje: da bi se z 22. posamično zmago za grand slam izenačila s Steffi Graf ter po letu 1988 in legendarni Nemki postala druga v zgodovini, ki ji je v isti sezoni uspelo osvojiti štiri najpomembnejše turnirje. »Zdi se enostavno priti na igrišče in dejati, da želim osvojiti grand slam. Toda zapored je treba dobiti sedem dvobojev in to je vse prej kot enostavno,« pravi dekle, ki ima v finalih grand slamov neverjetno razmerje zmag in porazov – 25-krat je bila finalistka in le štirikrat izgubila (od tega jo je v osmih medsebojnih dvobojih dvakrat premagala sestra Venus), prvo veliko slavje pa sega že v leto 1999, ko je na OP ZDA prekrižala lopar s Švicarko Martino Hingis. Ima tudi 13 naslovov med dvojicami.
Slog, moč, lepota in pogum. Če že kdo, potem jih uteleša Serena Williams. Zdi se, da se vse, česar se 33-letna Američanka dotakne, spremeni v zlato. Po besedah revije People Magazine je ena izmed 25 najbolj zanimivih zemljanov namreč izjemno prepričljiva tako na teniškem igrišču kot tudi zunaj njega, zgodovino tenisa pa je že pisala, ko je slavila zmago na olimpijskem turnirju v Londonu in tako bogat mozaik dopolnila z edino ploščico, ki ji je še manjkala. »Neverjetno je. Sedim tukaj kot olimpijska prvakinja. Ne vem, kaj naj povem,« so jo prevzela čustva.
Ko se je staršem Richardu in Oracene rodila kot najmlajša izmed petih deklet, si nihče ni znal predstavljati, da bo postala milijonarka, ki je do zdaj samo s turnirskimi nagradami zaslužila več kot 68 milijonov evrov (na letošnjem Wimbledonu 2,6), kar je z naskokom več od katere koli tekmice; le trije teniški igralci so zaslužili več. »Seveda so to lepe številke, vendar gre polovica zneska Stricu Samu (ameriški davkariji, op. p.). Imam ga zelo rada,« hudomušno pravi milijonarka, ki ji izdatne milijone prinašajo tudi različne promocijske pogodbe. Lopar je v roke prvič prijela kot petletno dekletce, da bi skupaj z leto dni starejšo sestro Venus lahko trenirala na sloviti akademiji Rocka Maccija, pa se je družina iz Kalifornije preselila na Florido. »Nisem se vedno strinjal s starši, toda všeč mi je bilo, da sta jih vzgajala kot običajni dekleti, ki sta lahko počeli vse,« se spominja sloviti trener.
Toda okolje, v katerem so živeli, temnopoltim ni bilo naklonjeno, sestri pa so starši belopoltih igralk pogosto zbadali in zmerjali, zato so se odločili, da na turnirjih amaterjev ne bosta nastopali in bosta zgolj trenirali pod budnim očesom očeta. Vse do leta 1995, ko se je zgodilo... Prestop med profesionalke. Kot 13-letno dekle je Serena nastopila v Quebec Cityju in izgubila proti 149. igralki sveta Annie Miller. Prebila je led in zaslužila prvih 240 dolarjev nagrade. Kar je sledilo, je spominjalo na pravljično zgodbo. Kot 304. na svetu je še istega leta premagala dve iz najboljše deseterice, Mary Pierce in Moniko Seleš, 5. aprila 1999 prvič tudi sama postala članica elitne deseterice, 8. julija 2002 pa prvič tudi številka ena. Najboljša na svetu je tudi trenutno, število njenih turnirskih zmag pa se je povzpelo na 69.
Navduševala je z močjo in samozavestjo. »Brez visoke stopnje zaupanja vase ni mogoče zmagovati. Prav zmage pa so nekaj najlepšega. Uživam na igrišču, ko premagujem tekmice in visoko dvignem trofeje,« je dejala 1,75 metra visoka in blizu 70 kilogramov težka desničarka (bekend igra z obema rokama), ki slovi po močnem začetnem udarcu; strokovnjaki pravijo, da je njen servis (udarja ga z močjo vse do 206,5 km/h) najboljši med vsemi v karavani. A Serena, ki o svojem zasebnem življenju ne govori veliko (ve se, da je med letoma 2008 in 2010 hodila z znanim raperjem in igralcem Commonom, intimno pa so jo povezovali tudi z igralcem Jackiejem Longom in režiserjem Bretom Ratnerjem, njen trenutni spremljevalec naj bi bil trener Patrick Mouratoglou), ima tudi dolg jezik, zaradi česar so jo v preteklosti kaznovali. Pred šestimi leti je na odprtem prvenstvu ZDA v dvoboju proti Kim Clijsters televizijski mikrofon zabeležil, da je sodnici dejala: »Nisem rekla, da te bom ubila, si resna?« Najprej so jo kaznovali z izgubljeno točko, ki je pomenila tudi končni poraz, nato še z 10.000 dolarji, po natančni preiskavi dogodkov pa še s 175.000 dolarji in grožnjo, da jo bodo ob ponovitvi za dve leti suspendirali z vseh večjih turnirjev. Zaleglo je, sodnici se je opravičila...
Še pred kratkim je kazalo, da bo teniški lopar v roke prijela le še za zabavo. Pestile so jo poškodbe, tako da je dobršen del leta 2011 izpustila zaradi rehabilitacije noge, za nameček je imela nevarno pljučno embolijo. Zato se je vse bolj ukvarjala s stvarmi, ki jo veselijo zunaj teniških igrišč, predvsem modo in dobrodelnostjo. Ima namreč svojo kolekcijo oblačil, ki jo je poimenovala Aneres (od zadaj brano njeno ime Serena), finančno je pomagala, da so v Keniji zgradili srednjo šolo, skupaj s sestro sta postali solastnici kluba ameriškega nogometa Miami Dolphins, kot prva profesionalna športnica pa je reklamirala tampone. »Ljubim izzive, ne nameravam se ustaviti,« je dejala. Komentar ni potreben...
