Dejan Roljić, ABC Accelerator: Najprej moramo znati hoditi, da bomo lahko tekli

Leta 2012 je s Petro Bokal odprl poletno poslovno šolo v Šanghaju, kjer se udeleženci učijo kitajske kulture posla in jezika, zadnje mesece pa se osredotoča predvsem na delo v pospeševalniku. »Izobrazba ni tako pomembna kot to, da pridobivaš nova znanja bodisi iz knjig ali na univerzi. Je pa res, da na univerzi srečaš ljudi, s katerimi skupaj rasteš in se z njimi tudi veliko naučiš,« dodaja Roljić, ki to svojo mrežo zdaj izkorišča tudi v prid širjenja ABC Acceleratorja.

Skupno nam je, da smo vsi ljudje krvavi pod kožo. Da z ljudmi sploh lahko komuniciraš in ugotoviš, kaj je zanje sprejemljivo in kaj ne, moraš sprejeti njihovo kulturo in poznati njihovo zgodovino. Zame preskoki niso bili težki. Na Kitajskem je res bilo malce težje, saj je kultura precej drugačna od naše, ampak vedno imaš prijatelje, ki ti pomagajo.

V ZDA se sicer nisem izobraževal, ampak smo se udeleževali tekmovanj. Imel sem občutek, kot da sem se tam rodil in izobraževal. Nisem imel občutka, da bi bil drugorazreden, kot morebiti kdo misli, da nas tako vidijo. Izkazalo se je celo, da smo Slovenci v samem vrhu tudi po kakovosti šolskega sistema. Študenti fakultete za strojništvo so denimo na tekmovanju Načrtovanje, gradnja, letenje, ki se je odvijalo na univerzi MIT v gradnji daljinsko vodenih letal, zmagali med več kot 80 ekipami z vsega sveta. Vse to so stvari, ki pokažejo, da smo Slovenci zelo inteligenten narod, ki ga je včasih strah in si ne želi preveč v tujino ali pa je kulturni šok prevelik.

Vedno. Ker sem verjel, da imamo lahko vse, kar imajo drugi, tudi mi. Premalo je, ko pravimo, da je Slovenija najlepša država na svetu. Ima namreč tudi ogromno priložnosti, ki jih še nismo izkoristili. Zaradi tega vedno znova ponavljam, da če želiš nekaj narediti, je to veliko lažje tukaj kot denimo v Münchnu, Šanghaju ali ZDA. Naš mali trg je odličen poligon, saj je dostop do ljudi, ki jih potrebuješ za razvoj posla, preprostejši. Vsi namreč iščemo nekaj, s čimer bi gradili prepoznavnost v svetu.

Slovenski trg je majhen. Tudi če nagovarjamo trg celotne jugovzhodne Evrope, je to 20- oziroma 30-milijonski trg. Zato je toliko pomembneje, da znaš postavljati podružnice oziroma poslovne enote po svetu. Če želiš globalno rasti, se moraš predstaviti v drugih državah. V tem ni nič slabega, je pa pomembno, da bi imela podjetja temelje tukaj. Na tem področju nas čaka še nekaj nalog, ampak smo na dobri poti. Tudi vse več mojih prijateljev, mladih podjetnikov, se odloča, da podjetje odprejo tukaj. Konec koncev je vseeno, kje si. Davke moraš plačevati povsod. Razlika je, da v drugih državah drago plačuješ odvetnike, če ne poznaš zakonodaje.

Ta podjetja so kot naši otroci, njihov neuspeh je tudi naš in prav tako tudi uspeh. Na začetku nam je bilo najpomembnejše, kako so zasnovali ekipo, ker verjamemo, da lahko z dobro ekipo narediš milijardno podjetje, medtem ko s 100 milijoni in slabo ekipo ne moreš narediti ničesar. Videli smo ljudi, ki so si želeli uresničiti svojo poslovno idejo in so bili pripravljeni delati 24 ur na dan. Zdaj so to drugi ljudje. Razumejo, da je za uspeh treba trdo delati, dozoreli so in razumejo poslovni svet, samega sebe, kako je treba delati v timu. Ponosen sem, ker so toliko naredili. Tri mesece bodo še pri nas garali, nato pa gredo na svoje in morajo sami sebi dokazati, da zmorejo.

V pospeševalniku narediš v pol leta toliko, kot bi sicer v treh letih. Ko si sam v pisarni, delaš z neko svojo dinamiko, ko pa to isto ekipo daš v prostor, kjer je takšnih ekip osem, bodo vsi začeli tekmovati drug z drugim, a si hkrati pri tem tudi pomagajo. Mi smo tisti, ki najprej izzivamo njihov produkt, njihov način razmišljanja o izdelku in tisti, ki jim pomagamo do naslednjih stopenj razvoja. Nato pridejo mentorji, pa vlagatelji in poslovni partnerji… Poleg tega člani ekipe zelo dobro vedo, če danes nečesa ne bodo naredili, jih bo delo počakalo jutri, ob tem pa še kup drugih stvari. Šele ko se potiskaš do te meje, vidiš, koliko lahko dosežeš. S tem pa tudi kakšno in kako veliko ekipo potrebuješ.

Od njih pričakujem največ, tako kot oni od mene. Eden od vlagateljev mi je dejal, da je tri leta hodil po Evropi in poslušal »pitche«, pa je bil naš najslabši nastop najboljši, kar jih je kdaj koli slišal.

S tem se ne bi povsem strinjal. Američani imajo to morda resda v krvi, ampak Slovenci se hitro učimo. In s takšnimi ljudmi je užitek delati. Smo v samem vrhu, a ker se slovenski ekosistem start upov še razvija, lahko pričakujemo, da bomo vedno boljši in opaznejši.

Vsi so se zanjo že dogovorili. Pet jih je že prejelo naložbo v višini nekaj deset tisoč evrov, nekateri že pred Demo dnevom. Zdaj se pogovarjajo o večjih zneskih v višini od 300.000 do 500.000 evrov. A že denar, ki so ga dobili pred Demo dnevom, jim omogoča, da bodo lahko nemoteno delali šest mesecev in niso obremenjeni s tem, kdaj bodo prejeli naslednjo naložbo, se morda tudi malce poigrajo pri pogajanjih in morda kakšno ponudbo vlagateljev tudi odklonijo.

Ko sem organiziral poletno šolo v Šanghaju, sem spoznal veliko pozitivnih ljudi, ki so nas zdaj poiskali in želijo imeti pospeševalnik v njihovem pametnem mestu. Ampak najprej moramo znati hoditi, da bomo lahko tekli. Zato tudi odprtje pospeševalnika na Kitajskem napovedujemo za leto 2017. Do takrat bomo videli, kaj delamo dobro in kje smo lahko boljši. Dobro bi bilo, če bi imeli dostop do katere od največjih kitajskih vlagateljskih družb, ker bi lahko potem tja pošiljali tudi naše start upe. Je pa res, da bodo pospeševalniki v prihodnje virtualni in bodo podjetja do njih imela dostop kjer koli na svetu.