»Nisem gej,« se je moral nedavno braniti očitkov, ko so nekateri narobe interpretirali fotografijo, na kateri sta objeta s trenerjem. »Homoseksualna nagnjenja in droge so nekaj, kar mi ni blizu,« je dejal Richard Gasquet. Na srečo so bili mediji zadovoljni z njegovo razlago in se osredotočili na njegovo poslovno plat, igranje tenisa. In o tem imajo veliko pisati, saj je Francoza šele v polfinalu Wimbledona ustavil prvi igralec sveta, Srb Novak Đoković (7:6 (2), 6:4, 6:4), a si tega ni gnal k srcu: »Precej bolj zaupa vase in svoje udarce. Podobno velja tudi za Federerja in Murrayja. Prav to meni še manjka, da bi bil nekoč najboljši na svetu.«

Wimbledon je njegov priljubljeni turnir, saj se je med četverico uvrstil že leta 2007. »Res je, moj najljubši turnir je na travnatih igriščih Wimbledona, saj se mi zdi, da ta podlaga najbolje ustreza mojemu načinu igranja. Toda najbolj nepozabno mi je vendarle igrati na peščenih igriščih Roland Garrosa, kjer me domači gledalci s svojim navijanjem ponesejo do nebes,« zaupa. Organizatorji največjih turnirjev najboljše tudi občutno nagradijo, njegova bruto nagrada bo tako zajetnih 667.000 evrov. »Želim predvsem uživati v trenutku,« odgovarja na vprašanje, ali je z mislimi že pri naslednjem turnirju za grand slam v New Yorku, kjer se je pred dvema letoma prav tako prebil do polfinala.

Njegova pot navzgor se je začela februarja 2010, ko je začel sodelovati z Riccardom Piattijem, ki je prej treniral Đokovića in Hrvata Ivana Ljubičića. »V zadnjih letih je napredoval fizično in tudi pri vseh mogočih udarcih. Odločil se je, da bo vse vložil v tenis, in to se mu obrestuje,« je pot do uspeha ocenil njegov trener, po rodu iz Italije. Sporazumevala sta se v angleščini. »Ni nama bilo vedno lahko, kajti on obvlada italijansko, jaz francosko, toda doslej se je najino razmerje obneslo. Se pa oba strinjava, da morava izboljšati govorjenje angleščine, saj nama bo to marsikaj poenostavilo.« Tudi zavoljo jezikovne prepreke je pred dvema letoma zamenjal trenerja, glavni je postal Francoz Sebastien Grosjean, pomaga mu tudi dvakratni zmagovalec grand slama v Parizu, Španec Sergi Bruguera.

Postavni in 1,85 metra visoki desničar teniško žogico sicer udarja že od svojega četrtega rojstnega dne, ko je nad njim bedel oče, ki je skupaj z ženo vodil teniški klub. Nadebudni mladenič je bil izjemno nadarjen, kot mladinec je bil tako septembra 2002 številka ena na svetu, izmed 51 dvobojev pa jih je dobil kar 44, od tega je osvojil tudi dva mladinska turnirja za veliki slam. Je vrstnik Rafaela Nadala, oba sta letnik 1986, s katerim sta odigrala veliko medsebojnih dvobojev, a je Španec med profesionalci doslej dosegel več. »Fizično je močnejši od mene. V preteklosti sem se osredotočal na taktiko in udarce, manj pa na fizično pripravo. To sedaj spreminjam,« pojasnjuje, zakaj je med profesionalci Nadal toliko boljši od njega, kot je bil med mladinci. Prvi nastop na turnirju ATP je dočakal aprila 2002 v Monte Carlu, ko je v prvem krogu premagal Franca Squillarija in pri 15 letih in 10 mesecih postal najmlajši na svetu s profesionalno zmago. Na igrišču ga boste zlahka spoznali po njegovem enoročnem bekendu. Vsi, ki spremljajo teniško karavano, delijo mišljenje, da gre za enega najlepših udarcev v zgodovini tenisa, ki je za nameček izjemno učinkovit. Njegovi slabosti sta forhend in pretirana igra z zadnje črte, ko bi lahko točko zlahka zaključil s prihodom na mrežo, a je premalo agresiven, in tudi njegov servis bi lahko bil močnejši.

Zasebno ima svojo fundacijo, ki pomaga neprivilegiranim bolnim otrokom k svetlejši prihodnosti. Je tudi velik ljubitelj ragbija. »Če ne bi igral tenisa, bi igral ragbi,« zatrjuje. Trenutno pa ob sebi z izjemo matere nima ženske, ki bi mu nekaj pomenila, pa čeprav je zanimanje zanj tudi zavoljo milijonov na računu ogromno: »Trenutno je pač tako. Samo trenutno...« Tako zavrne natolcevanja, da se je na skrivaj poročil in da njegova izbranka že pričakuje otroka. Rad ima potovanja, ko je nazadnje združil posel in zabavo, je užival v lepotah Karibskega otočja, za Barbados pa ga je navdušil teniški kolega Gael Monfils. »Odigral sem nekaj partij golfa. Karibsko otočje je idealno za sproščanje in nabiranje energije,« še pravi ljubitelj italijanske hrane in pojasnjuje, da je še sreča, da jo ima rad, saj morajo biti testenine zaradi nabiranja energije dnevno na njegovem jedilniku.

Đokoviću se je v finalu, ki bo jutri, pridružil drugi nosilec Švicar Roger Federer, ki je v treh nizih (7:5, 7:5, 6:4) odpravil tretje postavljenega Britanca Andyja Murraya.