Z zaprosilom za novih 53,5 milijarde evrov pomoči je grški premier Aleskis Cipras še tik pred iztekom ultimata izpolnil svojo obljubo in v Bruselj poslal nov predlog grških reform. Tretji program pomoči za Grčijo je scenarij izstopa Grčije iz evrskega območja zdaj ponovno potisnil v ozadje. Takšen preobrat se je zgodil potem, ko je Cipras očitno klonil pod pritiskom upnikov in se odločil državo postaviti pred svoje lastno in strankarsko prepričanje o nepravično ostrih poprejšnjih varčevalnih paketih.
Privolil je namreč v večino zahtev upnikov, ki so jih volilci na nedavnem referendumu zavrnili. Že prvi odzivi na 13-stranski dokument so bili v Evropi večinoma pozitivni. Med njimi so prednjačile dobre ocene iz Francije, Italije, Avstrije in z Malte, medtem ko je ključna država članica EU – Nemčija – ostala skeptična. Še najbolj je bila zadržana stranka Angele Merkel CDU/CSU, medtem ko so iz koalicijske partnerice socialdemokratov sporočili, da vidijo grške predloge kot pozitiven korak v pravo smer. Kot edina država članica se je zgolj Estonija včeraj že nedvoumno zavzela za obnovitev pogajanj z Grčijo.
Varufakis podprl reforme in Cakalotosa
Pred današnjim zasedanjem evroskupine, na kateri naj bi finančni ministri evroobmočja ovrednotili reformni predlog in morda sprejeli odločitev za vnovičen začetek pogajanj z Grčijo, so analitični oddelki upniških institucij (evropske komisije, mednarodnega denarnega sklada in evropske centralne banke) včeraj delali s polno paro. Pripravljali so namreč analize vzdržnosti grških predlogov, na osnovi katerih bodo danes odločitve sprejemali finančni ministri. Če bi se ocene izkazale za prepričljive, bodo obnovitev pogajanj morda dorekli že finančni ministri. Dva za nedeljo predvidena vrha – voditeljev držav evroskupine in vseh članic EU – bi tako načeloma postala nepotrebna. A iz Berlina, kjer včeraj še niso želeli podati ocene o novih grških predlogih, so že sporočili, da vztrajajo pri obeh vrhovnih zasedanjih, saj morajo imeti vse države možnost soodločanja glede na to, da odločitev presega zgolj gospodarsko-monetarne okvire evroskupine.
Grški premier Aleksis Cipras je moral koreniti preobrat svojega stališča včeraj zagovarjati predvsem pred svojo stranko. Levo (radikalnejše) krilo Sirize z reformnimi predlogi premierja in finančnega ministra Evklida Cakalotosa namreč ni bilo zadovoljno. »Na nedeljskem referendumu nisem dobil mandata ljudstva za to, da državo popeljem iz evroobmočja, temveč za to, da dosežem boljši dogovor,« je pojasnjeval. A vsaj pet poslancev s takšnimi pojasnili ni bilo zadovoljnih, zato so zavrnili podporo Ciprasovim predlogom. Dokazovali so, da sta ponovna uvedba drahme in izstop Grčije iz evroobmočja boljša možnost. Sprva je kazalo, da hrbet Ciprasu obrača tudi nekdanji finančni minister Janis Varufakis. Napovedal je namreč, da zaradi »družinskih obveznosti« ne bo prisoten v parlamentu, ko se bo glasovalo o reformnih predlogih. Pozneje je predsedniku parlamenta sporočil, da predloge podpira, finančni minister Cakalotos pa je na današnjem zasedanju evroskupine dobil njegovo popolno podporo. Ciprasu si je čez dan uspelo zagotoviti podporo glavnih opozicijskih strank Nova demokracija in To Potami, s čimer se je lahko nadejal večinske podpore poslancev.
Grške dolžniške sage ob koncu tedna še ne bo konec
Levo krilo stranke je z reformnimi predlogi nezadovoljno tudi zato, ker v dokumentu Cipras nikjer ne omenja nujnosti odpisa dela grškega dolga oziroma njegovega prestrukturiranja. Na odpis dolgov zaradi nepremičnih stališč Nemčije in drugih držav evroobmočja verjetno ne more računati, bi pa se mu evroskupina utegnila v morebitnih sledečih pogajanjih približati z delnim prestrukturiranjem dolga, torej z daljšo odplačilno dobo in manjšimi obrestmi.
Konec tedna sage o grški dolžniški krizi še ne bo konec. Scenarijev je še vedno več. Po najbolj optimističnem bi finančni ministri odločili o obnovitvi pogajanj, ki se morajo nato končati pred 20. julijem, ko mora Grčija evropski centralni banki poplačati 3,5 milijarde evrov dolga. A še preden se bodo pogajanja lahko začela, mora pet držav EU (Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Finska in Slovaška) za takšno nadaljevanje zagotoviti avtorizacijo parlamentov. Če bi torej finančni ministri danes podprli obnovitev pogajanj, bi voditelji držav jutri lahko odločali o dodelitvi premostitvenega kredita Grčiji iz kriznega mehanizma ESM. Grške banke zaradi uvedenih kapitalskih kontrol nujno potrebujejo od 10 do 14 milijard evrov svežega kapitala. Če bi pogajanja danes propadla, bi jih jutri utegnili spet reševati voditelji držav. Nič manj verjetno ne bi bilo, da bi se v ospredje premaknil načrt B, tako imenovani grexit oziroma izstop Grčije iz evroobmočja, obstaja pa tudi možnost dodelitve humanitarne pomoči Grčiji.
