Ministrstvo za kulturo je upoštevalo večino pripomb, ki jih je zainteresirana javnost podala na osnutek zakona o medijih. A novo besedilo predloga zakona, predvsem v delu, ki se nanaša na kvoto slovenske glasbe, spet odpira številna vprašanja. Naši sogovorniki iz radijskih vrst namreč opozarjajo, da so predlagane rešitve prenormirane, neizvedljive in neživljenjske, saj jim bodo povzročile dodatne stroške, nadzor nad temi določili pa bo onemogočen.
Bloger Roni Kordiš je tokratni predlog sprememb medijskega zakona pospremil z besedami »nove nebuloze ministrstva«. »Očitno gre lahko samo še slabše in z vsakim novim predlogom vse skupaj postane še bizarnejše. Bizarno v smislu, da bomo na koncu imeli delegiran ves program iz pisarne, ki nima ravno jasne vizije o programu, predvsem pa nima jasne vizije o tem, kako preživijo radijske postaje,« je na svojem blogu zapisal Kordiš.
Ali lahko mediji zbirajo osebne podatke glasbenikov?
Čeprav želijo na kulturnem ministrstvu dobronamerno odpreti medijski prostor tudi »novi, mladi in manj uveljavljeni glasbeni produkciji«, s čimer sledijo francoski ureditvi, so s predlaganimi rešitvami po mnenju nekaterih naših sogovornikov spet brcnili v temo. Po osnutku zakona bi morali namreč radijski in televizijski programi znotraj kvote slovenske glasbe določen delež nameniti tudi glasbi, ki je bila prvič predvajana pred največ dvema letoma, in glasbi izvajalcev, ki niso starejši od 25 let. Na kakšen način zbrati podatke o starosti glasbenikov in kako določiti trenutek, ko je bila posamezna skladba prvič predvajana, sta zgolj dve od številnih vprašanj, ki si jih v teh dneh zastavljajo na radijskih postajah in verjetno tudi na agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ki izvaja nadzor nad določbami medijskega zakona.
Predlagana ureditev deležev slovenske glasbe vsekakor ni preprosta, poudarja Andrej Karoli, urednik uredništva za glasbo na Valu 202. Težava je v tem, pravi, da zahteva konkreten poseg (ki stane) v računalniški program, ki arhivira in predvaja glasbo oziroma »ki bo avtomatizirano prelagal posamezne skladbe iz kategorije v kategorijo po datumu zastaranja«. Glede starosti glasbenikov dodaja, da ni težko izvedeti, koliko je kdo star: »Vprašanje pa je, če imamo mediji zakonsko podlago za zbiranje in hranjenje takšnih osebnih podatkov.«
Radijske postaje imajo omejene vire
V življenju se vse da, razmišlja odgovorni urednik spletnega radia Kaos Aljaž Pengov Bitenc, zato se da izpolnjevati tudi predlagana merila, »ki pa so neživljenjska«. Ob tem izpostavlja zelo banalen primer: »Osnutek zakona določa, da mora biti izvajalec mlajši od 25 let. Kako naj si to določilo razlagamo v primeru skupine? Ali ta omejitev velja samo za pevca skupine ali moramo upoštevati povprečje vseh članov skupine? In nenazadnje, kako bo to preverjal Akos?« Če takšnih določil ne moreš nadzorovati, jih tudi nihče ne bo izvajal, opozarja.
Na Akos smo naslovili več vprašanj glede nadzora nad predlaganimi določili, vendar so nam odgovorili, da osnutek zakona še preučujejo in da bodo morebitne pripombe posredovali v okviru javne razprave. Neuradno naj bi se sicer strinjali z nekaterimi pomisleki, ki ji izpostavljajo naši sogovorniki.
»Upam, da bodo na ministrstvu za kulturo tako kot v prvem krogu javne obravnave tudi v nadaljevanju razprave prisluhnili pripombam in to prenormirano določbo skrčili tako, da bo izvedljiva za radijske postaje z omejenimi tehničnimi in kadrovskimi viri,« poudarja Pengov Bitenc, ki v zdajšnji zakonski dikciji oziroma pri preračunavanju deležev znotraj kvote slovenske glasbe vidi tudi poslovno priložnost za razvijalce programske opreme.
Oblak bi zbiral pisne izjave glasbenikov
Z razvojem računalniške programske opreme za medijske hiše se ukvarja družba Infonet media Lea Oblaka, pod okrilje katere spadajo Radio 1, Koroški radio, Radio Robin, Radio Maxi in Radio Antena. Po Oblakovih besedah ureditev, kakršno predlaga ministrstvo, ni zapletena. Kot pravi, bodo sami v primeru, da bodo predlagane rešitve obveljale, od glasbenika zahtevali pisno izjavo, da je mlajši od 25 let ali da je bila njegova pesem prvič predvajana pred največ dvema letoma.
»Verjamem, da ne bo težav s pridobivanjem takih izjav, saj si glasbeniki želijo, da se njihove pesmi predvajajo. Če glasbenik take izjave ne bo podal, njegove pesmi pač ne bomo mogli predvajati,« pojasnjuje Oblak.
