Pa se je treba odpeljati v razvito Evropo in je vse jasno. V Franciji je avgusta vsako leto norišnica, da o Italiji, kjer častijo »feragosto«, ne pišemo. In Nemci so navajeni, da gre po avtocestah hitro, a se vedno zabaše v kakšnem »krojcu« pri Münchnu ali kjer koli drugje. In zanimivo: ko naše kamere iščejo te obupane žrtve naših cest, neredko celo slišimo, da je drugod še huje. Ker je pač »urlaub« in potem je morskih hrvaških in drugih obal željnih nenadoma preprosto preveč.
Sicer pa: komu koristijo televizijski traktati z večnimi junaki za krmili tujih avtomobilov? Morda meni, ki to spremljam iz naslanjača? Kje pa! Jaz že vem, kdaj Bavarci dol udarijo, in se tako tudi vedem. Seveda tudi tujci svoje medijske slave ne uživajo, ker se medtem počasi, a zanesljivo odpravijo naprej in jih čakajo veselejše dogodivščine. Priznam pa, da čakam junaka, ki bo strogim voditeljem vseh mogočih oddaj in rubrik nekoč preprosto povedal, da bodo gneče ob poletnih in drugih konicah pač vedno in da zanje res nismo krivi. Če odmislimo kake posrečene gradbene posege sredi glavne turistične sezone, seveda. Tak človek, ki bi se nehal krotovičiti pred obtožbami za tujo gnečo oziroma nesrečo, bi pri meni postal junak. Ker bi preprosto enkrat za vselej sprostil dragoceni čas naših nadmedijev, v katerih je vedno gneča s sekundami in minutami, ki so opazovanju življenja na voljo.
In če bo spoznanje, da je ni ceste na tem svetu in ne predora pod to zemljo, ki bi prenesla take količine pločevine hkrati, končno pregnalo vedno enake posnetke, izjave, komentarje in sklepe televizijskih programov vseh vrst, zadrega ne bo prehuda. Zanesljivo se da še marsikaj doseči na drugih dežurnih področjih, kot je – na primer – vreme. In tudi tam ponižno pred zaslonom čakam, da se bo pojavil filozof (v vremenarje ne verjamem več, ne glede na dolžino kril, širino nasmehov ali globino modrih misli) in rekel: »Poleti je vroče in pozimi je mraz!« Pa bognedaj, da ne bi razumel ljudi, ki jih prizadene narava in njeni pojavi! Le katastrofičnih napovedi in alarmov, ko bi najraje pobegnil izpred zaslona, bi bilo potem morda manj oziroma bi bili verodostojnejši in bolj upoštevani. Je pa nekaj res: kaj bo, če ne bo več posnetkov kolon vozil proti morju in najav, da vreme bo? Brez skrbi: ostanejo večne teme, na primer o turizmu v Lipici, pri čemer ne bom prenesel, če lepega dne slišim: »Tam je vse v redu!«