Kia soul je po svoje lahko oboje. Oblikovno je avtomobil dovolj drugačen, da se ne bi smel utapljati v povprečju, a hkrati celo preveč nenavaden, da ne pritegne radovednih pogledov, s katerimi bi lahko prepričal potencialne kupce. A se mu pri tem dela krivica, in to velika. V dolžino namreč meri 4,14 metra in v višino 1,6, s čimer je v notranjosti dokaj prostoren, potnikom pa se ni treba preveč stiskati, je pa zato prtljažnik prostorsko skromen, saj v osnovi pogoltne le 250 litrov. Občutek v vozilu je sicer značilno korejski, kar seveda ni nič slabega, voznik pa se bo z avtomobilom hitro spoprijateljil, saj razen pogona posebnih odstopanj v primerjavi s klasičnim modelom ni. No, tukaj je seveda menjalnik, pravzaprav ga ni, saj elektromotor omogoča malce drugačno vožnjo, za dodatno drugačnost pa skrbi zunanji videz vozila. Platišča so pokrita, sprednja maska nima klasične mreže, in še kaj bi se našlo, vse s ciljem, kako avtomobil narediti čim bolj učinkovit.

Pravo doživetje seveda voznik in potniki doživijo, ko se vozilo začne premikati, nevidnost in neslišnost naredita svoje, kot pri vsakem električnem avtomobilu. A v tem primeru je Kia naredila korak naprej in soula zasnovala kot zmogljivega vsakodnevnega spremljevalca na cestah. Poganja ga namreč kar 110 električnih konjičev (81 kilovatov), ki zadostujejo za najvišjo hitrost 145 km/h, na papirju pa z enim polnjenjem lahko prevozimo okoli 200 kilometrov. V praksi so seveda stvari malce drugačne, a tudi okoli 120 oziroma kakšen kilometer manj prevožene poti je še vedno sprejemljiva številka. Električni pogon sicer prinese do 245 kilogramov višjo težo kot pri primerljivem bencinskem soulu oziroma 159 kilogramov več kot pri dizelskem. Polnjenje s posebnim priloženim kablom vzame okoli pet ur časa (na navadni vtičnici do 12 ur), vtičnica pa je malce nenavadno vgrajena v sprednjo masko in ni na »običajnem« mestu, kjer bi pričakovali odprtino za gorivo. A to je le lepotni detajl, bolj navdušuje ne tako eksotična uporabnost, če pri soulu lahko sploh govorimo o »klasiki«.

Kajti eksotična je najprej cena. Ta znaša 34.900 evrov, od katerih lahko odštejemo 5000 evrov subvencije za električno vozilo, kar na koncu še vedno znaša 29.900 evrov. Cena, ob kateri se marsikomu osolzijo oči. In električni pogon, pa naj bo še tako zanimiv in napreden, pomeni za uporabnika tudi nekaj stresa, saj je preračunavanje in nenehen pogled, koliko elektrike je še na zalogi, prej ovira kot prednost. A to je seveda že druga zgodba. Kot je druga zgodba, da je avtomobil pri nas na voljo po naročilu, saj jih bo v Evropo letos prišlo vsega 1000.

Več fotografij na www.dnevnik.si