Čeprav ima velika večina najraje lepo sončno vreme, se vsak kdaj razveseli tudi padavin. Na primer obilnega dežja po daljši suši ali snega na božični večer. Prav nihče pa zagotovo ne mara toče, saj ta lahko povzroči zgolj in samo težave, poleg vseh ostalih tudi na avtomobilski pločevini. In to skorajda izključno v poletnem času. Toča sicer nastane v nevihtnem oblaku, predvsem ob večceličnih nevihtah. Pogoji za te so izpolnjeni, če je ozračje dovolj labilno (pregret in vlažen zrak v spodnjih plasteh, hiter padec temperature z višino) in kadar vetrovi z višino spreminjajo smer ter so primerno močni. »Napoved neviht s točo je sicer nezanesljiva, lahko pa z vremenskim radarjem dokaj uspešno detektiramo nevihtne oblake, ki z veliko verjetnostjo vsebujejo točo,« nam je pred časom razložil Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje.
In če bi pomislili, da je danes neviht s točo več kot pred leti in desetletji, kar je splošno sprejeto mnenje in tudi predmet številnih teorij zarote, bi bili precej daleč od resnice. V avstrijski meteorološki službi so pred časom tako analizirali pogostost pojava neurij na območju Alp za zadnjih 250 let in prišli do sklepa, da jih v zadnjem času ni nič več kot pred 100 ali 200 leti. K občutku, da je toče več, je tako bolj pripomoglo dejstvo, da se je močno povečalo število avtomobilov in s tem škodnih primerov zaradi toče, pa tudi število fotoaparatov na mobilnih telefonih in podobno.
Koristno kasko zavarovanje
Čeprav je toči marsikdaj težko ubežati, saj nas bo slej ali prej presenetila na cesti ali pa, ko imamo avtomobil parkiran pod milim nebom, je različnih načinov zaščite avtomobilov kar precej, pri čemer je seveda najučinkovitejši, če imamo avto spravljen pod streho. Če ne gre drugače, je priročen način, da avtomobil zapeljemo v parkirno hišo kakšnega izmed nakupovalnih centrov, pri čemer mnogi omogočajo tudi, da avto pri njih pustite čez noč. Poznamo tudi razne ponjave, ki pridejo prav, če je toča majhna, a ko pride do tako imenovane suhe toče v velikosti teniške žogice, so tudi te nemočne. Obstajajo tudi različne zaščitne mreže, a te večinoma pokrijejo samo streho, toča pa ne pada vedno pravokotno na avtomobil, saj jo večkrat spremlja tudi močan veter, zaradi katerega zrna avto zadenejo od strani.
Poseben način zaščite pred točo je seveda tudi kasko zavarovanje. Pri Zavarovalnici Triglav lahko na primer avtomobil zavarujete za primer toče v sklopu kombinacije delnega kaska B, ki krije naravne in elementarne nesreče, medtem ko premije samo za nevarnost toče ni mogoče izvzeti. »Opažamo, da ima dobra tretjina vozil zavarovano kombinacijo delnega kaska B in da zanimanje ter zavarovanost po tej kombinaciji v zadnjih letih nekoliko naraščata. Okvirna obračunana premija za kombinacijo delnega kaska B na vozilo se z vsemi obračunanimi popusti giblje med 30 in 40 evri,« nam je ob tem povedal Luka Pušnik z Zavarovalnice Triglav in pojasnil, kako ravnati, če pride do poškodbe zavarovanega avtomobila s točo. »Zavarovalni primer nemudoma prijavite, postopek reševanja škodnega primera pa se prične takoj po prijavi, ki je možna na več načinov. Po prijavi se mora zavarovanec z dokumenti oglasiti na izbranem škodnem centru, kjer podpiše prijavo in ogled vozila, po cenitvi škode pa sledi popravilo vozila. Zavarovanec nima skrbi, vezanih na plačilo popravila.«
Pri zaščiti avtomobila pred točo pa je treba opozoriti še na enega, ki je v zadnjih letih postal precej priljubljen, čeprav gre za enega najbolj nespametnih manevrov, ki jih vozniki na naših cestah uporabljajo – da se namreč ob neurju in toči ustavljajo v predorih ali pod nadvozi. Tako na policiji kot na Darsu (predvsem pa nam to narekuje zdrava pamet) zato poudarjajo, da s takšnim početjem ogrožajo tako sebe kot tudi druge udeležence v prometu. Vse voznike zato opozarjajo, naj nikakor ne ustavljajo vozil na odstavnih pasovih ali celo na vozišču. Če ste med neurjem na avtocesti, se izključite iz prometa na prvem primernem mestu (počivališče, izvoz...), šele nato poiščite primerno zavetje za vozilo, kjer je to pač dovoljeno.
Učil se je pri izumitelju
Čeprav je načinov zaščite avtomobila pred točo torej kar nekaj, nas bo ta verjetno slej ali prej presenetila na cesti, ali ko imamo avtomobil parkiran na zunanjem parkirišču... Ko se nam zgodi, da toča poškoduje avtomobil, nam, če se seveda naokoli ne želimo prevažati s poškodovanim, ne preostane drugega, kot popravilo. Pri čemer se je zelo uveljavilo tako imenovano hladno popravilo, ki ne potrebuje barvanja kot pri klasičnem popravilu pri kleparju. »Hladno popravilo pomeni, da na primer pri strehi razdremo strop in s posebno palico udrtino 'zmasiramo' od spodaj. Z zunanje strani pa uporabljamo še dodatno luč, pod katero se natančno vidi, ali je vse poravnano,« nam je razložil Aleksander Hacin iz podjetja Toča. Dodal je, da v tem primeru ne gre za vakuumsko popravilo, kot mnogi imenujejo hladno popravilo: »Očitno je to zelo razširjeno ljudsko poimenovanje, pod katerim si laik vse skupaj lažje predstavlja, pa čeprav sploh ne gre za to. Postopek, ki ga uporabljam sam, uporabljajo po vsem svetu. Res je sicer, da obstaja tudi posebna napravica, s katero se lahko vakuumsko potegne in poravna udrtino, a profesionalci tega ne uporabljajo.«
Hacin je pri nas sicer edini, ki se je hladne tehnike popravljanja učil pri samem izumitelju tovrstnega sistema Oscarju Flaigu, ki se je načina domislil že okrog leta 1960, ko je pri Mercedesu dobil navodilo, naj razvije sistem za popravilo manjših udrtin. »Z rešitvijo je prodrl na salonu v Detroitu, nato je tehnike učil tudi drugih, a brez izpostavljanja, bolj po tiho. Tako tudi sam dolgo časa nisem vedel, kdo me je sploh šolal, čeprav sem bil vrsto let zaposlen na Mercedesovem oddelku pod njegovim vodstvom. Da je on oče tega poklica, sem namreč izvedel šele mnogo let za tem, na svetovnem spletu,« se spominja Hacin, ki ob tem dodaja še, da se ob res hudih poškodbah avtomobila zgolj s hladnim načinom ne da popraviti, zato v takšnih primerih z njihovo tehniko udrtine poravnajo do te mere, da je nato v ličarski delavnici potrebno le barvanje, brez kitanja. »A to se zgodi redko, večinoma smo z našo tehniko zelo učinkoviti. In če je zadeva popravljena, kot mora biti, se na mestu popravila ne sme videti ničesar,« še dodaja Hacin, ki na popravilo nudi tudi dveletno garancijo, pri čemer je po lastnih besedah edini pri nas, ob tem pa resno razmišlja, da bi to dobo dvignil celo na pet let.
In cena takega popravila, v kolikor avtomobila nimamo zavarovanega? Na pamet jo je težko določiti, dokler strokovnjak ne oceni, kakšna je škoda, se pa lahko giblje od dobrih deset evrov za majhno udrtinico, pa vse do 1000 evrov ali več za zelo razbite avtomobile. A takšnih primerov je zelo malo.
