Kar devet mesecev je odprto javno povabilo Zavoda RS za zaposlovanje Delovni preizkus za mlade, ki se izteče v prvi polovici septembra. Program omogoča, da podjetja z delovnim preizkusom spoznajo mlade brezposelne ljudi in jih v slabem mescu dni ob spremljanju mentorja preizkusijo na delovnem mestu.

Po lanskem javnem povabilu, v katero je bilo vključenih 1873 mladih, sta zaposlitev do konca maja letos dobila 1202 vključena, kar pomeni 64-odstotno zaposlitev. Tokrat je na voljo milijon evrov, priložnost za sodelovanje pa bo dobila tretjina mladih brezposelnih manj kot v javnem povabilu lani oziroma 1250 mladih brezposelnih, ki še niso dopolnili 30 let.

Zavod RS za zaposlovanje, ki je nosilec izvajanja programa, je v prvi polovici leta sklenil pogodbe s 511 delodajalci, v program pa se je vključilo 534 mladih. Zanimanja med podjetji za sodelovanje v programu, v katerem mora podjetje mlademu sodelavcu na preizkusu zagotoviti mentorja, je kar nekaj, saj se je na javno povabilo odzvalo skoraj 1000 podjetij, a po dosedanji dinamiki prijav podjetij, ki se bo verjetno poleti upočasnila, lahko nekaj denarja celo ostane. Zavod je namreč do sedaj za izvajanje programa izbral 619 podjetij, 68 ponudb še obravnavajo, druge so zavrnili bodisi so podjetja od njih odstopila.

Zavod podjetju vrne stroške zdravstvenega pregleda, brezposelnemu pa stroške prevoza in 3 evre na uro za njegovo delovno aktivnost. Mladi brezposelni, ki je enkrat sodeloval v tem programu, vanj ne more biti več vključen, četudi želi biti vključen pri drugem delodajalcu.

»Vključitev želimo omogočiti čim več mladim. Ker gre za vključitev v enega od programov aktivne politike zaposlovanja, pri katerih smo med drugim dolžni upoštevati tudi določilo 35. člena zakona o urejanju trga dela, imajo prednost pri vključevanju v ukrepe aktivne politike zaposlovanja brezposelne osebe, ki še niso bile vključene v noben ukrep aktivne politike zaposlovanja.« Verižnega vključevanja v več programov aktivne politike zaposlovanja ne podpiramo, čeprav pri vključitvah vedno upoštevamo smiselnost vključitve,« pojasnjuje Dragomila Šeško z zavoda za zaposlovanje.

Četudi je končni cilj programov aktivne politike zaposlovanja zaposlitev, je v primeru delovnega preizkusa in usposabljanja od delodajalca izrecno ne zahtevajo. »Namen vključitve v delovni preizkus je mladim brezposelnim omogočiti, da pred zaposlitvijo oziroma pred odločitvijo o nadaljnjih korakih pri izdelavi zaposlitvenega načrta preizkusijo svoja znanja, veščine in spretnosti na konkretnem delovnem mestu. Delodajalci pa lahko z delovnim preizkusom bodočega sodelavca oziroma sodelavko pred sklenitvijo delovnega razmerja preizkusijo in spoznajo.«

Končni cilj ukrepov je torej boljša zaposljivost mladih in njihova večja zaposlenost. Prek programa Delovni preizkus za mlade ga dosegajo deloma oziroma ga dosegajo v skladu z zastavljenimi cilji. Ti so namreč povečati konkurenčnost mladih na trgu dela, ustvariti in izboljšati zaposlitvene možnosti vključenim mladim brezposelnim in zaposliti vsaj tretjino udeležencev pri delodajalcih, ki so izvedli delovni preizkus.

Od 1873 vključenih mladih brezposelnih, ki so sodelovali v lanskem javnem povabilu, ob njih pa še 179 vključenih mladih letos, sta se do konca maja letos zaposlila 1202 mlada, kar pomeni 64-odstotno vključenost v zaposlitev. V prvem mesecu po zaključku programa so podjetja zaposlila 657 mladih ljudi, kar je tretjina vseh vključenih. Podatka o tem, koliko mladih bo obdržalo zaposlitev vsaj eno leto, še nimajo.