Na včerajšnji seji Nacionalnega sveta za kulturo je bilo mogoče slišati raznolika mnenja o aktualnem predlogu novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, krovnega zakona za kulturo. V javni razpravi se je doslej že oblikoval bolj ali manj složen očitek celotnega kulturnega polja, da se je ministrstvo odreklo temeljiti prenovi zakona, se pravi sistemskim spremembam. Še največ sprememb novela prinaša samozaposlenim v kulturi. Na ministrstvu za kulturo menijo, da bodo z njimi rešili težave prekarnega dela v kulturi.
Državni sekretar na ministrstvu Tone Peršak je povedal, da so se za zgolj manjše spremembe zakona odločili, ker bi z odločitvijo za enega od predhodnih dveh predlogov reforme (pripravljena sta bila v mandatih ministrov Majde Širca in Uroša Grilca) odprli fronto. »Njuna koncepta sta si pri mnogih vprašanjih zelo nasprotujoča. Odločitev za enega bi pomenila odprtje polja konfliktov.« Odločili so se torej za tretjo možnost, s katero želijo rešiti nekaj najbolj urgentnih težav v kulturi; rešitve naj bi bile sprejemljive za večji del področja.
Politični balon, ki se bo razpočil
Kritik aktualnega predloga, ki resda prinaša pozitivne spremembe samozaposlenim, pa kljub temu ne manjka. Po mnenju predstavnikov nevladnih organizacij in javnih zavodov bo zaostril njihovo finančno poslovanje. Spremembe zakona bi namreč samozaposlene »prekvalificirale« iz delodajalcev (samim sebi) v delojemalce, kar v praksi že so. Novela želi to storiti predvsem z dvema ukrepoma: samozaposlenim jemlje možnost, da pri sebi zaposlujejo druge osebe, in zagotavlja minimalno plačilo, primerljivo s plačilom za primerljivo delovno mesto v javnem sektorju, kar bi veljalo za vse samozaposlene, ki opravljajo delo za naročnika, financiranega iz javnih sredstev.
Predlogu sicer nihče ne očita nedobronamernosti, je pa po mnenju mnogih nerealen, saj bi dodatno obremenil javne zavode in nevladne organizacije, ki bodo seveda morali sredstva za samozaposlene nekje najti. Bivši direktor Cankarjevega doma in snovalec ene od obeh celovitih posodobitev kulturnega sektorja Mitja Rotovnik je predlog označil za neuresničljiv »politični balon«. Prepričan je, da bi tovrsten predlog moral biti pospremljen z rešitvijo, od kod naj zavodi in organizacije sredstva črpajo. Predsednik društva Asociacija (zastopajo tako številne nevladne organizacije kot samozaposlene) Andrej Srakar je postregel s podatkom, da bi bilo za zagotovitev minimalnega plačila samozaposlenim potrebnih devet dodatnih milijonov.
Osip dela ali osip organizacij?
Nekateri ustvarjalci se bojijo, da bi zaradi podražitve dela samozaposlenih javni zavodi in nevladne organizacije začeli zmanjševati svoj obseg angažmaja samozaposlenih, kar bi povzročilo osip ponudbe dela zanje ali pa porast sprememb statusa iz samozaposlenega v samostojnega podjetnika. Sicer pa so mnogi samozaposleni ali njihovi predstavniki, ki so se udeležili včerajšnje seje, s predlaganimi rešitvami zadovoljni, saj odgovarjajo na obstoječe stanje pogosto mizernih honorarjev in njihovega neplačevanja. Kot je dejal Denis Miklavčič, predsednik dialoške skupine za samozaposlene pri ministrstvu, bi si morale za poštene honorarje prizadevati tudi nevladne organizacije same, med drugim z vzpostavitvijo trga za svoje produkte. »Mogoče bo katera od organizacij propadla, a konec koncev so tudi nekatere plantaže v Alabami propadle po odpravi suženjstva,« je razmišljal.
