Nedavno smo poročali o Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture, ki je namenjen tujcem, ki se s slovenščino ukvarjajo poklicno. A Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik vsako poletje poskrbi tudi za take, ki jih k učenju slovenščine ne žene znanstvena žilica, ampak se hočejo jezika naučiti iz povsem intimnih ali kvečjemu praktičnih razlogov. Udeleženci letošnje 34. poletne šole slovenskega jezika tako prihajajo iz kar tridesetih različnih držav. Dobrih sto navdušencev nad slovenščino – med njimi tudi triintrideset tečajnikov s slovenskimi koreninami, ki sicer živijo v tujini – bo med 6. in 31. julijem žulilo klopi ljubljanske filozofske fakultete in se pri tem celo nadvse zabavalo.
Najprej praksa, potem teorija
V poletni šoli so dobrodošli vsi, ki štejejo vsaj 18 let. Tako je tudi letošnja skupina tečajnikov raznolika tako po starosti kot po državljanstvu; prihajajo denimo iz nekdanjih jugoslovanskih republik, iz Italije, Avstrije, Argentine in Avstralije, vse več je Rusov in Slovakov ter celo Američanov in Japoncev. »Eni izhajajo iz slovenske družine, pa živijo v tujini, drugi imajo partnerja Slovenca, tretji delajo v slovenskem podjetju v tujini ali pa so zaposleni v Sloveniji,« našteva njihove motive za učenje ena od organizatork letošnje poletne šole slovenskega jezika Branka Gradišar.
Pouk glede na njihovo znanje slovenščine poteka v več skupinah. »Intenzivno delamo pri konverzaciji, ta je za začetnike najtežja, saj si sprva še ne upajo spregovoriti, a začenjajo slovenščino vsaj razumeti. Pomembna je seveda tudi slovnica, ki jo poskušamo podati na čim bolj razumljiv način, tečaju pa dodajamo čim več prakse,« razlaga Gradišarjeva. Urnik najmarljivejših šolarjev je tako precej dinamičen: dopoldne imajo pouk, eni gredo nato domov, drugi skočijo na kosilo, zgodaj popoldne pa sledita še dve šolski uri konverzacije. Popoldan in zvečer se lahko udeležijo delavnice izdelovanja ljudskih glasbil ali stripa, morda jo mahnejo na krajši izlet, denimo v adrenalinski park ali na Rašico.
Zabavno s koristnim
Ko smo se tečajnikom pridružili pri ogledu Stare Ljubljane, so bili odlično razpoloženi – da bi jih učenje pregovorno težke slovenščine količkaj obremenjevalo, so torej brez izjeme dobro skrivali. »Slovenščina je zelo težka, a zanimiva,« pogumno pove Norijaku iz Japonske. Malo drugače je z mladima Katjo iz Hrvaške in Milico iz Bosne, ki sta se poletne šole udeležili z mislijo na študij v Ljubljani. »Že pred petimi leti sem se odločila za učenje slovenščine, da bom jeseni lažje sledila predavanjem na farmaciji,« je samostojna devetnajstletna Milica, slovenščina pa se ne zdi težka niti Katji, ki bo pri nas študirala odnose z javnostmi.
Peter, Alejandro in Neva prihajajo z različnih koncev sveta, a so vsi odrasli v slovenskih družinah. 35-letni Peter je bil rojen v Švici in Slovenijo pozna, a je želel še izboljšati svoje že tako dobro znanje jezika: »Doma se pogovarjamo v slovenščini in z bratom sva enkrat na teden hodila tudi v slovensko šolo. A povsem drugače je, če se vpišeš v poletno šolo, se družiš s tečajniki in na Ljubljano nenadoma gledaš s povsem drugimi očmi.« Alejandro, 33 let ima, se je slovensko naučil že doma v Argentini in je tečaj obiskal, ker so mu argentinski sosedje povedali, da je poletna šola edinstvena izkušnja. »Sprva se mi je zdela slovenščina zelo težka, a z nekaj potrpežljivosti se je lahko dobro naučiš, sploh pa se na tečaju zelo zabavamo,« pripoveduje navdušen nad svojimi novimi sošolci in intenzivnim poukom.
In zgodba 54-letne Neve? Med odraščanjem v Avstraliji je vse, povezano s Slovenijo, pravzaprav sovražila, čeprav je znala do petega leta govoriti le slovensko. Ko je po smrti očeta naposled pripotovala v Slovenijo, se je počutila kot doma, a slovensko ni več znala. »Nakar sem se pridružila jezikovnemu tečaju v slovenski skupnosti v Melbournu, a se je naš učitelj slovenščine žal pravkar upokojil, zato ni nikogar več, ki bi nas lahko učil,« pove presenečena, s kolikšno lahkoto se uči slovenščino v Ljubljani. »Letos pričakujem prvega vnuka in zagotovo ga bom naučila slovenskega jezika,« še obljublja.
