Marelice: vsestranske, okusne in zdrave

Poletje je poleg počitnic čas zorenja marelic. V toplejših predelih naše dežele, denimo v Vipavski dolini, sicer zorijo od začetka junija do zadnje četrtine julija, na severu pa malo pozneje. Če nimate sreče, da bi vam ti sladki rumeni sadeži zoreli na vrtu, jih lahko v teh dneh kupite v domala vsaki bolje založeni trgovini, v sadno-zelenjavnih kioskih, na tržnici ali neposredno pri sadjarju. Velja pa biti nekoliko pozoren, saj pri nas prodajajo tudi marelice, pripeljane od daleč (Francija, Italija), ki pa še zdaleč niso tako sveže in sočne kot izvrstne vipavske, ki jih je mogoče dobiti v večini veleblagovnic. Morda niste vedeli, ampak v Pakistanu živi ljudstvo Hunza, ki zaužije ogromno marelic, svežih in suhih, še posebej radi pa imajo posušena jedrca njihovih koščic. Večina jih brez bolezni doseže visoko starost, stoletniki so med njimi nekaj povsem običajnega, trdijo pa, da je njihov najstarejši predstavnik dočakal več kot 130 let. Dolga leta so preprosto ljudstvo preiskovali številni strokovnjaki, od prehranskih do zdravnikov, in pri njih v vsem tem času niso zabeležili niti enega primera rakavega obolenja. Trik naj bi bil pravzaprav v marelični koščici, ki jo je treba posušiti na soncu, streti in iz nje pobrati jedrce. Ta so izredno okusna in nekoliko spominjajo na mandlje, vsebujejo pa večjo količino vitamina B17, ki po zagotovilih izvedencev premaguje številne hude bolezni. Če jih posušimo in naluščimo dovolj, lahko z njimi spečemo potico, kar v poletni vročini sicer morda ni najbolj prijetno opravilo. Raje jih hrustajmo kar tako, namesto raznih prigrizkov. Če se vam s koščicami in njihovimi domnevno skoraj čudodelnimi zdravilnimi lastnostmi ne ljubi ukvarjati, tudi prav. Podarite jih prijateljem ali sosedom, iz mesa marelic pa, kolikor jih ne pojeste svežih, pripravite kompot, pecivo ali morda zavitek. Če vam to ne ustreza, lahko pripravite čudovit domači sladoled, tako da četrt kilograma marelic gladko sesekljate v električnem sekljalniku, jim primešate lonček jogurta, četrt litra sladke smetane pa čvrsto stepete in primešate, vse skupaj vlijete v posodo in za štiri ure postavi te v zamrzovalnik. Vmes večkrat premešajte, da sladoled ne kristalizira. Imenitna poletna jed so marelični cmoki (glej recept), ki jih pri pravimo iz skutnega ali krompirjevega testa, zabelimo z maslom in drobtinami in postrežemo k zelenjavni, fižolovi ali krompirjevi juhi. Odlična sladica nastane iz krhkega maslenega testa, ki ga nadevamo z marelicami, smetano in maskarponejem ter spečemo kakor pito (ena od različic z manj smetane in več marelicami je na fotografiji). Če imate marelic v izobilju, verjetno razmišljate o kuhanju marmelade. To lahko porabimo na tisoč načinov, ne samo namazano na kos kruha z maslom, v palačinki ali ob koncu naslednje zime v pustnem krofu. Z njo lahko obilneje namažemo kvašeno listnato testo in ga zvijemo ter spečemo – tako dobimo ljubljanski štrukelj. Če z marelično marmelado namažemo pravo čokoladno torto, dobimo nekaj podobnega slavni dunajski torti sacher. V sezoni svežih je sicer škoda uporabljati suhe marelice, ampak tudi takšne so lahko prav imenitna sestavina za različne dobrote. Pri sušenih marelicah moramo vedeti, da so naravno sušene temnejše rjave barve, tiste svetlo rumene, ki jih trgovinske police ponujajo največ, pa so ravno zaradi lepše rumene barve obdelane z ne tako zelo zdravim žveplom, ki v manjših količinah menda sicer ni tako zelo škodljivo. Ampak s tem se bomo ukvarjali pozimi, poleti jejmo sveže sadeže, jedrca iz posušenih marelic pa porabimo za vse jedi, kjer bi sicer uporabili orehe, mandlje, pinjole, lešnike in podobno. Konec koncev jih lahko sesekljamo skupaj s svežo baziliko in parmezanom, prilijemo olivno olje, solimo, po želji dodamo nekaj česna in dobimo krasno omako – genovski pesto za testenine! Poleg vsega naštetega sladokuscev ne bo razočaral marelični liker, ki ga na redimo tako, da dva kilograma izkoščičenih marelic po plasteh, med katere enakomerno porazdelimo 200 gramov sladkorja in dvajset jedrc iz mareličnih koščic, zložimo v velik steklen kozarec. Nekoliko ga pretresemo, da se vsebina lepše usede, in vsaj za pol ure postavimo v hladilnik, nato pa vsebino zalijemo z litrom dobrega žganja čim bolj nevtralnega okusa. Kozarec dobro zapremo in vsaj za osem tednov postavimo v klet, na temno in hladno. Nato liker skozi gazo precedimo v čiste stekleničke in jih dobro zapremo, ostanke »pijanih« marelic pa lahko porabimo v skladu s svojo domišljijo… Zanimiva sladica je tudi pečen marelični kompot, ki ga izredno enostavno pripravimo tako, da v pekač razporedimo razkoščičene marelice in jih posujemo s sladkorjem (največ 400 g sladkorja na kilogram marelic), po želji še z vaniljo ali cimetom, nato pa vse skupaj za 20 minut porinemo v pečico, segreto na 180 stopinj Celzija. Nato pustimo, da se ohladi, pokapamo z limonovim sokom in po želji mareličnim žganjem ali likerjem, nemara bi se obneslo tudi z rumom, in postrežemo.