»Ni bilo niti malo lažje. Čeprav je bila to sprinterska etapa, je bilo obremenitvenih trenutkov še več kot pretekle dni. Skozi celo etapo se je le napeto čakalo, kdaj bo skupina počila in se bodo začele delati luknje v zavetrju. Znova je bilo ogromno padcev. Mi smo izgubili Novozelandca Jacka Bauerja, ki je odnehal zaradi hujše poškodbe. Mislim, da je zadnja dva dni nenormalno in da bi to lahko bil eden najbolj živčnih Tourov,« je kolesar Kristijan Koren (26. mesto) razmišljal po zaključku pete, samo na videz bolj umirjene sprinterske etape dirke Po Franciji do Amiensa.
Če je Tony Martin pričakovano obdržal rumeno majico, je že drugo, skupaj osmo zmago na Touru vpisal Andre Greipel (Lotto-Soudal). Gorila je v dokaj odprtem sprintu čez celo cesto pravi trenutek ujel največjo maksimalno hitrost in premagal sprinterske tekmece Petra Sagana, Marka Cavendisha, Alexandra Kristoffa, Edvalda Boassna Hagna, Johna Degenkolba in Arnauda Demarea. Vrstni red je dober vzorec tudi za nadaljevanje sprinterskega festivala danes do Le Havra.
Deževen in vetroven dan je že pred etapo obetal nov nor dan na kolesu, kar se je še kako dobro zavedal tudi Kristijan Koren. Primorec, ki glede na prevožene kilometre na Touru sodi med trideseterico najbolj izkušenih, je tudi po zaslugi izkušenj in dobre pripravljenosti čez pasti znova varno pripeljal kapetana Andrewa Talanskya. »Moja naloga je, da se od Talanskyja ne smem odmakniti niti za centimeter. Ni plana B. Naloge moram upoštevati. Niti pomisliti ne smem za kakšen napad, čeprav sem bil denimo zelo blizu Martinu v torkovi etapi in bi se morda lahko zapodil za njim. Tega si enostavno nisem upal privoščiti. Škoda, da je takšen pristop v ekipi,« obžaluje Koren, čeprav se še kako zaveda vloge pomočnika v ekipi Cannondale. »Ob vsem je seveda najpomembnejše, da nam stvari uspevajo in Talansky ostaja v ospredju.«
Kako Tour doživlja v glavi, je nedvoumen. »Stres, stres in še enkrat stres. Seveda smo za to krivi kolesarji. Dirko delamo kolesarji in ne cesta. Dejstvo je, da vsi hkrati na ozki cesti ne zmoremo vštric in vsi v prvi vrsti. Laikom se morda zdi čudno, toda situacija se vedno malce umiri, ko pride do selekcije in ostane spredaj manj kolesarjev, čeprav le najboljših,« opisuje Koren, ki še naprej drži visoko 26. mesto v skupnem seštevku z zaostankom 4:40 za Martinom. Lahko omenimo tudi teoretični pogojnik, če ne bi v drugi etapi upošteval navodil športnega direktorja in ostal v vodilni skupini z Greiplom, zaradi česar je izgubil 1:28 minute, bi bil trenutno na 21. mestu. Slednje ne bi v ničemer spremenilo njegovega položaja.
Tudi v klubu. Njegovo delo opazijo tako njegovi šefi kot v drugih ekipah. Je pač v zelo pomembnem obdobju podpisa nove pogodbe in zato še toliko bolj pod drobnogledom. Ni edini, med bolj vročimi pomočniki na trgu so tudi svetovni prvak Michal Kwiatkowski (Etixx – Sky) in Richie Porte (Sky – BMC). Dosežki, kot je včerajšnji Korenov (26.) zunaj nagrajene dvajseterice (20. mesto – 200 evrov), je omembe vreden le zaradi vtisa. In nagrade za izpostavljanje naporom, stresu, padcem? Organizatorji Toura imajo v nagradnem skladu pripravljenih 2,030.150 evrov. Torej povprečno okoli 10.000 evrov na kolesarja. Končni zmagovalec bo prejel 450.000 evrov, nagrajeni pa bodo vsi v Parizu s tem, da 50. v cilju prejme 500 evrov, zadnji pa 400. Greipel in vsi etapni zmagovalci dobijo po 8000 evrov, s tem da je tretje že pri dveh tisočakih. Plača in pogodba je za večino še vedno osnova. Le kaj bi sicer porekle kolesarke. Zmagovalka italijanskega Gira Rosa bo za skupno zmago prejela 525 evrov.
