Prestavljanje vedno znova zadnjih rokov vlagatelje prav gotovo ne pušča ravnodušnih; v obdobju negotovosti je marsikdo pobegnil v varni pristan obvezniških naložb. Zahtevani donosi na nemške 10-letne obveznice so tako v zadnjih treh dneh upadli za približno 20 bazičnih točk na 0,66 odstotka in so bili najnižji od začetka letošnjega junija. Grška kriza je le malo ublažila polom, ki so ga lastniki obveznic doživeli v majski razprodaji. Še sredi aprila so desetletne nemške obveznice ponujale manj kot 0,2-odstotni donos. Glede na pričakovano negotovost večjih premikov na delniških trgih ni bilo, nemški delniški indeks DAX se nahaja na 10.680 indeksnih točk in se je v tednu dni znižal za 2,45 odstotne točke, medtem ko se je francoski indeks CAC 40 v istem obdobju znižal za 3,87 odstotne točke, na 4605 indeksnih točk.
Čeprav je kitajska vlada sprejela vrsto ukrepov za stabilizacijo kitajskega delniškega trga, le-ta nadaljuje prosti pad. Med zadnje ukrepe za ublažitev prodajnih pritiskov sodi tudi zaustavitev trgovanja več podjetij s kotacijo v Šanghaju in Šenzenu. Skupaj je zdaj v zaustavljenem trgovanju približno 1300 borznih družb, oziroma 45 odstotkov trga. Merjeno v evrih je kitajski delniški indeks CSI 300 od sredine junija izgubil več kot 30 odstotnih točk in mnogi se bojijo, da bodo nestabilni delniški trgi imeli večji vpliv na gospodarsko aktivnost, kot ga ima v tem trenutku grška kriza. Navkljub zadnjemu padcu pa v letošnjem letu še vedno beleži krepko rast v višini več kot 22 odstotnih točk. Kitajski delniški trg že nekaj časa velja za trg, ki ga poganjajo ukrepi državne politike. Številni vlagatelji iščejo namige oziroma informacije o prihodnjem gibanju trga v izjavah oblasti in v višini vladne podpore delniškim trgom. Ali bodo trenutna navodila oziroma priporočila kitajskih oblasti zadosti, da se bo nadaljevala bliskovita rast delnic, je težko napovedati, vsekakor je velika previdnost pri izbiri naložb več kot zaželena.
