Bil je oblačen dan, 8. julija 1985, ko se je skupina poslovnežev z županom mesteca Waterford na čelu vkrcala na majhno 15-sedežno letalo embraer bandeirante, ki ga je krasil napis Ryanair. Pred 30 leti je vzletelo prvo letalo irskega nizkocenovnega prevoznika. Smer londonsko letališče Gatwick, prihodnost pa prevlada na evropskem nebu.
Doslej več kot 800 milijonov potnikov
Začetki Ryanaira segajo še nekaj mesecev nazaj, ko je družina Ryan (Tony Ryan, Christy Ryan in Liam Lonergan) z vplačilom enega funta osnovnega kapitala ustanovila podjetje, katerega cilj je bil prekiniti prevlado domačega prevoznika Aer Lingus in britanskega velikana British Airways. Ryanair je na začetku zaposloval zgolj 25 ljudi, ob koncu prvega leta pa 51. Zaradi majhnosti letala je bila višina letalskega osebja omejena na vsega 160 centimetrov. Majhen v vseh pogledih je Ryanair leta 1985 čez Irsko morje prepeljal skupno 5000 potnikov.
Povpraševanje je kmalu preseglo ponudbo. Že prihodnje leto je Ryanair kupil večje, 44-sedežno letalo hawker siddley 748, ki je redno vzletalo z največjega irskega letališča v Dublinu, a tokrat s pristankom na londonskem letališču Luton. Leta 1986 je Ryanair prepeljal 82.000 potnikov, leta 1993 pa že več kot milijon. Po deregulaciji letalskega prometa v Evropi in Veliki Britaniji je sledila eksplozivna rast in lani je z Irci letelo že dobrih 86 milijonov potnikov. Skupno število prepeljanih potnikov je do danes preseglo 800 milijonov – za primerjavo, celotna Evropa z Rusijo vred ima »le« okoli 750 milijonov prebivalcev.
Flota Ryanaira se je v 30 letih povečala z enega na več kot 300 letal, naročenih pa je že 380 novih. Z ene redne linije med dvema državama letijo značilna belo-rumeno-modra letala danes na 1600 linijah. Včeraj je začel leteti v Izrael, v 31. državo. Medtem v vodstvu že nekaj časa razmišljajo o transatlantskih nizkocenovnih letih.
Poceni, a osovražen
Ryanair je z vpeljavo nizkocenovnega modela preobrazil evropsko in svetovno letalsko industrijo. »Saj je samo preklet avtobus s krili,« je nekoč izjavil prvi mož Ryanaira Michael O'Leary. Varčevanje je šlo včasih resnično predaleč. Zaradi stalnega klestenja stroškov, razmišljanja o stojiščih in kopice doplačil, kot na primer 60 evrov zavoljo prevelike torbe, so Irci močno jezili potnike. Večina se je v strahu pred skritimi doplačili prebijala skozi traktate drobnega tiska. Ryanair se zaradi tega nikdar ni zares usidral v srca potnikov in je bil dolgo najbolj osovražen letalski prevoznik na svetu. Odločitev za potovanje z njim je bila odvisna samo od cene, ki ob rastoči konkurenci ni bila več tako privlačna.
»Bili smo poceni in zoprni. Sedaj smo poceni, odkriti in premeteni. Prevladala je zdrava pamet, podobno kot pri znamkah H&M, Hyundai ali Primark – tega nas ni sram, s temi znamkami se radi primerjamo,« je za Guardian pred dobrim letom dejal Kenny Jacobs, vodja preobrazbe Ryanaira. Ohlapnejše omejitve glede prtljage, določitev sedežev za vsakega potnika, ki je preprečila prerivanje pred vstopom na letalo, so izboljšale izkušnjo letenja z irskim nizkocenovnikom.
Boljša podoba in večja prijaznost do potnikov sta prinesli krepko izboljšanje rezultatov. Ryanair je v zadnjih letih postal največji evropski letalski prevoznik in je po številu prepeljanih potnikov globalno na šestem mestu za štirimi ameriškimi in enim kitajskim letalskim prevoznikom. Zaradi nizkih cen ga ni niti med prvimi desetimi po prihodkih. Toda s čistim dobičkom v višini 867 milijonov evrov se je lani zavihtel na drugo mesto med vsemi, za skupino American Airlines.
V Sloveniji se je dvakrat opekel
Vselej ni letal tako visoko. Na prelomu tisočletja se je otepal tožb konkurentov, med njimi tudi nemške Lufthanse, da s cenami zavaja letalske potnike. Pozneje je konkurenco pričakal z našpičenimi komolci. Leta 2007 je tožil evropsko komisijo, ker naj bi prezrla pritožbe o milijardo evrov vredni nedovoljeni državni pomoči Nemčije Lufthansi. Njegovo lobiranje je pomagalo spraviti na kolena madžarskega prevoznika Malev, ki je prejemal nedovoljeno državno pomoč. Podobno usodo je želel Ryanair zrežirati tudi za Adrio Airways, saj je evropsko komisijo večkrat pozval, naj Slovenijo spozna za krivo v primeru dokapitalizacij domačega letalskega prevoznika.
V opravkih s Slovenijo je bil neuspešen dvakrat. Med širitvijo je zajadral tudi na letališče Edvarda Rusjana v Mariboru, kjer je prvič pristal leta 2007. Linija se ni prijela in je bila ukinjena po nekaj mesecih. Tudi zaradi zahteve Ryanaira, da mora mariborska občina za ohranitev linije plačevati precej več kot milijon evrov na leto.
Kljub temu je večina Slovencev dobro seznanjena z irskim prevoznikom. V različna evropska mesta leti (med sezono) iz več hrvaških mest ter bližnjih letališč v Trstu, Benetkah, Celovcu in Gradcu.
