Če so domači študentje slovenščine študijske zapiske že pospravili na najmanj obiskano knjižno polico, se na oddelku za slovenistiko filozofske fakultete poletni seminar v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik šele začenja. 51. seminar slovenskega jezika, literature in kulture letos gosti 105 udeležencev, željnih pridobivanja znanja in spoznavanja slovenskega vsakdana, ki prihajajo iz 24 držav. 82 študentov in 23 zaposlenih – največ jih prihaja iz Avstrije, Poljske in Italije – bo vse do 17. julija pililo svoje že pridobljeno znanje in srkalo nove informacije, tokrat na temo Država in narod v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi.
Optimistični slovenisti
»Vemo, da je razmišljanje o narodu pogosto, še posebej na Slovenskem, povezano z različnimi čustvi, od naroda je do nacionalizma samo še korak, če nekdo čustva zlorablja. Vendar se kočljivim temam ne smemo izogibati, iskati moramo rešitve. Osnovna misel naše seminarske dejavnosti je govoriti o življenju slovenskega jezika, literature in kulture z vsemi težavami, ne pa govoriti o naših slovenskih težavah z življenjem,« izbiro krovne teme pojasnjuje prof. dr. Hotimir Tivadar, predsednik letošnjega seminarja. »Treba je nenehno razmišljati tudi o smislu našega obstoja, o podobi naše države, nikakor ne teatralično in manipulativno, ampak zrelo kritično,« dodaja.
Seminar s častitljivo tradicijo je bil leta 1965 zasnovan po zgledu tujih seminarjev v slovanskem svetu in je bil namenjen uveljavljanju, pred letom 1990 pa tudi osamosvajanju slovenskega jezika, književnosti in kulture znotraj Jugoslavije. V teh dneh stotina tujcev (študentov, univerzitetnih profesorjev, prevajalcev in kulturnih delavcev iz slovenskega zamejstva), ki se po dveh tednih menda že začnejo počutiti kot »domačini«, optimistično zre v prihodnost slovenske kulture. »Vsaj v seminarskem poletnem času smo, tudi sicer čedalje manj stereotipno zamorjeni, slovenisti znanilci veselja in pozitivne energije,« razlaga Tivadar.
S slovenščino na ulice
Seminaristom slovenščina ni tuja, pred prihodom jo razmeroma dobro obvladajo, saj jo lahko študirajo na več kot 55 univerzah po vsem svetu. A prek lektorskih vaj v sklopu seminarja vseeno izpopolnjujejo jezikovno znanje, prisluhnejo lahko različnim predavanjem, radi pa se udeležijo tudi manj formalnih aktivnosti, denimo obiska gledaliških predstav, razstav in ekskurzij; letos se bodo tako podali v Postojnsko jamo in v Piran.
»Pogosto slišimo udeležence in tudi druge tujce, ki se učijo slovenščino, da je jezik, ki ga slišijo v predavalnicah, povsem drug svet, kot je slovenščina, ki jo slišijo na ulicah,« pove vodja lektorjev in strokovni sodelavec seminarja dr. Damjan Huber. Seminar je torej dragocena izkušnja prav zato, ker lahko sklone in sklanjatve iz predavalnic tokrat ponesejo na ulice.