Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so danes le objavili seznam mesarjev, ki so zavajali kupce. Gre za podatke mesarjev, ki so jih inšpektorji v mesecu aprilu in maju med posebnim nadzorom zasačili pri zavajajočem ali pomanjkljivem označevanju izvora prašičjega in perutninskega mesa. Nadzor je zajemal pregled 40 razsekovalnic prašičjega mesa, 4 razsekovalnice perutninskega mesa in 69 mesnic. Kršitve zakonodaje so ugotovili kar v 60 primerih med 113 pregledi. Od tega so kršitve odkrili v 47 mesnicah in 13 razsekovalnicah mesa. Inšpektorji so naleteli tudi na 19 primerov, ko mesu ni bilo mogoče dokazati države, iz katere je izvirala žival.
Kljub odmevnosti rezultatov preiskave v javnosti pa generalni direktor uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi sprva ni nameraval objaviti seznama. Odločitev je takrat utemeljil, da objava ne bi bila smiselna, ker so inšpektorji preiskali zgolj desetino mesarjev, kršilci pa so medtem pomanjkljivosti tudi že odpravili.
Vendar kot smo pisali v Dnevniku, je koristnost takšne odločitve za slovenske potrošnike precej dvomljiva. Predvsem ko primerjamo podatke samooskrbe z mesom v Sloveniji s količino svežega mesa, ki je označen s slovenskim poreklom. Kljub temu da je v Sloveniji skoraj vse sveže meso označeno kot slovenskega izvora, je že na primeru samooskrbe s svinjino videti precejšnje odstopanje. Samooskrba z njo je namreč zgolj 30-odstotna. Iz tega lahko sklepamo, da bi kršitve odkrili tudi pri velikem številu tistih mesarjev, ki jih inšpektorji med aprilskim in majskim nadzorom niso obiskali. Javna objava pa je poleg nadaljnjega izvajanja nadzora najboljša spodbuda, da tovrstne kršitve odpravijo.
