Njeno poslanstvo za leto 2015 se sliši enostavno: dobiti vse štiri turnirje za grand slam. Serena Williams, zmagovalka Melbourna in Pariza, ostaja v igri za uresničitev tega sna. V osmini finala v Wimbledonu je v dveh nizih (6:4, 6:3) odpihnila starejšo sestro Venus, s katero sta skupno osvojili že 27 turnirjev za grand slam od zadnjih 62 (44-odstotna uspešnost), od tega sta bili največkrat, desetkrat, uspešni prav v Wimbledonu, štirje finali doslej pa so bili sestrski.
Dekleti že dobro desetletje obvladujeta žensko teniško sceno, obe se lahko pohvalita, da sta bili številki ena na svetu (Venus 11, Serena kar 200 tednov), zato ne čudi, da so medsebojni dvoboji pogosti. Statistika pravi, da sta se pomerili 26-krat, s 15:11 pa vodi Serena. »Nikoli ni lahko igrati proti nekomu, ki ga imaš rad in ti je blizu pri srcu. Toda igraš, ker želiš zmagati in uživati v trenutku. Tokrat sem odlično servirala, malo grešila. Na osrednjem igrišču se je praviloma za zmago treba bolj potruditi,« se je smejalo Sereni Williams, ki pa po zaključni točki zaradi spoštovanja do sestre ni skakala od veselja, kot to tako zelo rada počne.
Bili sta še najstnici, ko sta januarja 1998 v 2. krogu odprtega prvenstva Avstralije prvič prekrižali loparje, zmago pa je slavila Venus. Odtlej se je pokazalo, da pri njunih dvobojih pomembno vlogo igra prvi niz – tista, ki ga je dobila, je slavila zmago v kar 84 odstotkih vseh dvobojev. Ker seveda nista več mladi, Venus ima 35, Serena 33 let, je zanju prav vsak turnir za grand slam zelo pomemben, saj se zavedata, da se jima čas izteka, še posebej starejši sestri, ki se zadnjega velikega zmagoslavja iz leta 2008 še komajda spominja. »Nekoč sta lahko dejali, pred nama je še deset plodnih let in še veliko turnirjev, toda ta leta so le še lep spomin. Sedaj je pomemben vsak turnir, vsaka zmaga,« na temo njunih medsebojnih dvobojev pravi Mary Joe Fernandez, sicer kapetanka ameriške reprezentance v pokalu federacij.
Sestri se razlikujeta po načinu igre – Venus dostikrat stavi na svoj prvi servis, Serena pa slovi kot odlična pri vračanju začetnega udarca. Gledalci od njiju dostikrat pričakujejo čudežni tenis, pod pritiskom pa večkrat zatajita in odigrata povprečno. »Na začetku mi je bilo težko igrati proti sestri, saj sem bila mlada. Zdaj pa jo kot tekmico jemljem kot vsako drugo. Se pa zavedam, da težje nasprotnice na drugi strani mreže ni mogoče dobiti,« pravi Serena, ki je več kot sedem dvobojev v celotni karavani izgubila le proti sestri, ki je tudi edina, ki je Sereno na travi premagala dvakrat, Venus pa je bila v celotni karieri največji trn v peti že upokojena visoka Lindsay Davenport, ki jo je premagala 14-krat in imela z njo pozitiven rezultat. Kako radi se imata sestri, pa dokazuje izjava pred tokratnim medsebojnim dvobojem: »Žal sva igrali že v osmini finala. Seveda sem se potrudila za zmago, toda Venus je moja sestra danes in bo sestra tudi čez en teden in eno leto. To mi je pomembnejše od samega dvoboja.« Kako dolgo bosta še profesionalki, ne ve nihče, saj je odgovor na to vprašanje odvisen tudi od njunega zdravstvenega kartona, kako zelo dominantni sta bili od leta 1999, pa priča tudi podatek, da le v letih 2004, 2006 in 2011 nista osvojili turnirja za grand slam.
Ob rivalstvu med Venus in Sereno pa se je treba spomniti tudi rivalstva Martine Navratilove in Chris Evert, ki sta se v 70. in 80. letih pomerili 80-krat, kar je absolutni teniški rekord, upoštevajoč tudi moške.
