Vse skupaj je medijsko prenapihnjeno. Ustroj v klubu ostaja enak. Z novo funkcijo je nekaj več sodelovanja z vod stvom pri prihodih in odhodih igralcev. Moje osnovno delo je še vedno na igrišču, ki je edino, ki me veseli. Tukaj v Kranjski Gori me z igrišča ni pregnal niti močan dež. Nisem še človek za pisarno ali gledanje s tribune, ker bi kapituliral v dveh, treh urah.
Na Reki ste dve leti in pol. To je dolgo obdobje za geografsko območje, kjer pogosto menjujejo trenerje.Naredili smo veliko dobrega. Uspehi so z malo sreče morda celo prehitevali nekatere stvari. Razmere za delo se izjemno izboljšujejo z novim centrom za trening in novim stadionom. Najbolj sem zadovoljen z odnosom ljudi. Skušam dati, kolikor zmorem in znam, ter delovati na pošten način. Po dveh letih dela in pol sem se letos poleti počutil strahovito utrujenega. Ritem je neverjeten: 56 tekem v letošnji sezoni, 55 v lanski. Premora skoraj ni bilo, saj je bilo le devet dni dopusta. Trpijo prijateljstva in družina. A ker sem se odločil za to, bom šel do konca. Vem, da me bodo nekoč zamenjali. A ne zbujam se več obremenjen s tem, kaj piše v časnikih v Sloveniji in na Hrvaškem.
Na Reki imate odlično komunikacijo z navijači in mediji.Spoštujem mnenje vsakega. Novinarji ste me naučili, da s tribune marsikdaj vidite boljše kot mi z roba igrišča. Če je to zbadanje, reagiram, ko je to dobronamerna kritika, me ne moti. Skušam razmišljati pozitivno in optimistično. Smo še vedno v senci Dinama, na vseh drugih področjih pa smo prišli na raven, da lahko razmišljamo o sistematičnem delu v enakih pogojih, kot so v Evropi.
Glede na uspehe na Reki ste najbolj priljubljen Slovenec na Hrvaškem.To je posledica rezultatov, ki so prišli hitro. Ko izgubiš dvakrat, trikrat, te začnejo rezati. Hitro dobim pod pas, ko izgubim z Dinamom. Šport me je naučil živeti s pritiskom. Tudi na Hrvaškem grem nekaterim že malo na živce. Nisem lahek tip in z menoj je težko delati, kar mi pogosto povedo tudi na Reki. Ne morem se smejati, ko pridem v Kranjsko Goro na igrišče, pa ni dovolj pokošeno in povaljano, potem ko sem se na vse skupaj pripravljal mesec dni. Neizmerno sem ponosen, da igralci, ki sem jih treniral, igrajo v serie A, premier league, išče jih pol Evrope. To ni le moje delo, ampak vodim skupino ljudi in delam v okolju, ki je sposobno sproducirati nekaj vrhunskega. Sedem, osem reprezentantov čez noč pa nimamo le zato, ker smo nekomu simpatični.
Kaj je posebnost Rijeke?Ima predsednika Damirja Miškovića s sodelavci in fundacijo Social Sport z Gabrielom Volpijem, kar daje zanesljivost, da razmišljaš le o tistih stvareh, za katere si plačan. Posebnost Rijeke je odnos Miškovića do kluba. To je čista emocija, želja, ljubezen do športa in svojega kluba. Vse skupaj je povezano z denarjem, a posel bi veliko lažje delal na katerem drugem področju kot pa v zahtevnem nogometu. Je človek s pozitivno energijo, ki ti ne dovoli, da bi predahnil. Svoje zasebno življenje in družino je podredil Rijeki, kar se mu vrača s spoštovanjem ljudi.
Rijeka bo kmalu dobila nov center za trening s stadionom za 5000 ljudi, kjer bo začasno igrala tudi tekme.S tem bo konec improvizacije glede treningov. A le s centrom za trening ne bomo napredovali, če ne bomo še bolj kakovostno in sistematično delali. Na Reki so naredili bazen, pa je prišlo do padca v kakovosti plavanja, podobno se je zgodilo košarki in rokometu z novo dvorano. Novi center na Rujevici je fantastičen. Doslej smo imeli slabe razmere, se selili z igrišča na igrišče, kjer se je zgodilo, da ni bilo niti pokošeno. A morda je bila prav naša trma tista, s katero smo premagovali realno kakovostnejše tekmece, proti katerim smo bili palčki tudi glede finančnega vložka.
Drugi velik projekt je prenova stadiona Kantrida.Projekt je fenomenalen, a v meni bo za večno ostala stara Kantrida z značilno skalnato steno in neverjetno energijo na tribunah, ki jo prinašajo gledalci, ki so bili pomemben del te zgodbe o uspehu.
Torej ima Kantrida takšno energijo, kot jo je imel Ljudski vrt za slovensko reprezentanco, ko ste bili njen selektor?Na Kantridi in v Ljudskem vrtu navijači začutijo ekipo in ekipa začuti navijače. Nastane pozitivna komunikacija v obeh smereh, ki vodi v uspeh. Tako je precej lažje kot v komornem vzdušju in okolju z negativnimi predznaki, ki je že v startu naravnano na negodovanje. Znamenite stene na Kantridi in zahod, kjer je navijaška skupina Armada, so zelo blizu tistemu, kar je v Ljudskem vrtu, posebej na južni tribuni.
Liga Evropa je za Rijeko nekaj samoumevnega, potem ko je v minulih dveh sezonah igrala v skupinskem delu.Od tega ne more pobegniti. Tekmec v drugem krogu kvalifikacij bo škotski Aberdeen ali albanska Škendija. Obe ekipi sta močni, a mi smo dokazali, da lahko igramo z vsakim. Nikomur ne priznam, da je nekdo boljši, dokler tega na dokaže na igrišču. Lahko se zgodi tudi neuspeh, a nogomet se ne bo nehal igrati, le mene lahko zamenjajo.
Rijeka je številka dve na Hrvaškem; kdaj boste napadli Dinamo, da postanete državni prvak?Vprašanje, ki mi ga na Hrvaškem postavijo največkrat. Največji problem Rijeke je, da se preveč obremenjuje z Dinamom. Veliko je prostora za razmišljanje o nas samih, kako bi bili boljši, in ne smemo stalno iskati primerjave z nekom, ki je dominanten že deset let. Na Hrvaškem se premoč Dinama povezuje z močjo Zdravka Mamića, kar je res. A kljub temu je treba Dinamu priznati, da je dober na igrišču, kakovostno strokovno voden in ima kakovostne igralce. Mene zanima le igrišče in tukaj je bil Dinamo v državnem prvenstvu boljši in kvalitetnejši, o pokalu bi lahko razpravljali o dveh spornih odločitvah.
Ali vas je Zdravko Mamić res vabil v Dinamo?Ne. Po dveh, treh dobrih rezultatih v Evropi se začne špekulirati. Nobenega resnega klica ni bilo. Če bi razmišljal o čemer koli drugem kot Rijeki, bi bilo to nekorektno do predsednika, igralcev, navijačev in samega sebe. Rijeka je sprejela mene, jaz sem jo sprejel za svojo. Nisem človek, ki hitro menjuje barve.
Kakšen je pogled iz kvarnerskega zaliva proti Sloveniji?Gledam s strani kot navijač, podrobnosti ne poznam. Glede infrastrukture je slovenska liga na veliko višji ravni od hrvaške. Večja je možnost uveljavitve mladih igralcev, ker v Sloveniji pritisk ni tako velik. Maribor je naredil fantastičen posel. Pojavljajo se dva do trije zanimivi klubi. Želim si, da bi novi ekipi v Olimpiji uspelo sprovocirati Maribor k še kakovostnejšemu delu in zanimivejšim derbijem.
Maribor poznate najbolje. Kakšen je v primerjavi s hrvaškimi klubi?Maribor vodijo ljudje iz nogometa, zato niza uspehe. Ti ljudje imajo avtonomijo. Prevzeli so odgovornost. Ko naredijo uspeh, se veselijo, ko je rezultat slab, ne delajo panike, ampak se usedejo in analizirajo. Vedo, kaj hočejo, zato so s podporo mesta in regije na mestu, o katerem vsi drugi sanjamo, da bi nekoč bili. Vsak bi rad prišel s tako majhnim finančnim vložkom v ligo prvakov.
Rijeka ima v ekipi tudi Slovence, ki so bili ali so še člani reprezentance. Samardžića ste pripeljali iz Moldavije, Bezjaka iz Bolgarije, Cvijanovića iz Maribora.Na vse omenjene igralce so me opozorili drugi ljudje v klubu, ki so jih našli. Z Bezjakom smo se pogovarjali že pozimi v Španiji, kjer smo bili skupaj na pripravah. V Samardžiću smo našli igralca, ki je lahko igral že naslednji dan v superpokalu. Cvijanović je odigral svojo vlogo jeseni, ko smo resnično dominirali, spomladi pa je imel zaradi konkurence nekaj težav. Rad vidim slovenskega igralca v ekipi, če si to zasluži po karakterju in kakovosti. A imajo prej problem kot pa bonus, ker je tudi trener Slovenec.
S selektorjem Srečkom Katancem sta imela kratek stik. Najprej je Katanec dvomil o poškodbi Samardžića. Vi ste napovedali, da se bo Slovenija uvrstila na EP v Franciji. Katanec je reagiral z besedami, da je takšno govorjenje nekorektno, saj bi tudi on lahko rekel, da bo Rijeka osvojila evropsko ligo.Hrvaški mediji so me opozorili na reakcijo, a najraje ne bi komentiral reprezentance, da Katanec tega ne bi razumel kot moj pritisk. Želim, da on enako navija za mojo Rijeko kot jaz za njegovo reprezentanco. Vsega drugega ne bom komentiral, ker se mi vse skupaj zdi... če ne smešno, že skorajda otročje. Nobena njegova izjava mi ne more vzeti moje želje, da Slovenija naredi še en velik rezultat v nogometu. Fantom, ki so v najbolj zrelih letih, od srca želim, da naredijo odmeven uspeh. Slovenska reprezentanca ima v meni velikega navijača, ne pa nekoga s figami v žepu. Katanec je bil tisti, ki je Sloveniji kot selektor odprl vrata v svet in naredil, da je spoštovana v svetu nogometa, a ko kvasi neumnosti, moram odgovoriti. Ne bom tiho.
Ali ste si ogledali tekmo z Anglijo?Sem. Po tekmi nisem imel dobrega občutka. Bil sem vesel zaradi izredno pozitivnega vzdušja v Ljubljani, škoda pa je za izid. Želim si, da gre Slovenija v Francijo, ker bi bila to krona generacije, ki jo poznam bolje kot marsikdo drug. V mlajših slovenskih reprezentančnih selekcijah delajo izjemno dober posel, saj so postavili odlično bazo. Uvrstitev članske vrste v Francijo bi bila vrhunski in senzacionalen rezultat.
Temelj reprezentance v vašem obdobju sta bila defenzivna vezista Koren in Radosavljević. Od vašega odhoda je ta položaj večni problem selektorjev.To je stvar selektorja. Tudi na Reki izhajam iz opredelitve, da je z dvema centralnima vezistoma lažje delati igro in se tudi braniti. V Sloveniji sem pridobil ogromno znanja, mnogi so mi pri tem pomagali. A nimam pravice, da komu solim pamet in izvajam pritisk. Na nogomet gledam s svojimi očmi in razmišljam z lastno glavo.
Kdaj se boste vrnili v slovenski nogomet?Ne vem. Iz njega sem odšel, ker sem drugje videl izziv. Slovenski nogomet mi je dal temelje, me potrdil in tudi opozoril, da nečesa ne delam pravilno. Meni ni težko govoriti o napakah, ki sem jih delal.
Katere so bile največje napake, ki ste jih naredili?Danes bi naredil drugače v pripravi in na tekmi z Estonijo v kvalifikacijah za EP 2012, ki smo jo izgubili v Ljubljani. Pri samem sebi mi gre tekma na živce, tako kot tista Maribora z Zimbrujem v kvalifikacijah za ligo prvakov leta 2000, ko smo izpadli, potem ko je Maribor leto prej igral v ligi prvakov. To sta tekmi, ki te streznita kot trenerja. Mene ne delata slabšega ali boljšega, predvsem pa ti ne dovolita, da si glavni frajer. Lahko pa govorim, kar koli mi pade na misel, potem ko sem bil z Rijeko dvakrat v skupinskem delu lige Evropa, osvojil hrvaški pokal in superpokal.
