Poljaki nočejo »imeti teroristov« ali pa se bojijo, da bi jim tujci odžirali delo, zato zavračajo vsaka pogajanja v okviru EU o sprejemu beguncev iz Afrike in Bližnjega vzhoda. Po eni zadnjih anket jih tako menita dve tretjini. Morda zato, ker imajo Poljaki redko opravka z ljudmi druge rase ali druge vere, evropski priseljenci pa predstavljajo manj kot 1 odstotek prebivalstva. O vsem tem piše Adam Leszcynski v dnevniku Gazeta Wyborcza.
Večina Poljakov meni, da bi morale ljudem, ki so v svojih državah preganjani, pomagati zlasti ZDA in zahodna Evropa. Po neki anketi med 17- in 18-letniki iz Varšave jih kar 44 odstotkov ne bi hotelo imeti za soseda Juda (sicer se jim tega ni treba preveč bati, ker je Judov na Poljskem od 3,5 milijona pred drugo svetovno vojno danes samo še okoli 10.000).
Odpora do tujcev med Poljaki ni mogoče pojasniti s slabimi gospodarskimi razmerami. Poljska je namreč ena redkih držav EU, ki je kriza v zadnjih sedmih letih ni huje prizadela, tako da je zaradi solidne gospodarske rasti v tem obdobju brezposelnost padla že na 8-odstotno raven, 2 odstotni točki pod evropskim povprečjem. EU od Poljske zahteva, naj v imenu evropske solidarnosti sprejme od 3000 do 4000 beguncev, toda javnost in politične stranke temu nasprotujejo. V državi, v kateri je gibanje Solidarnost po trdem boju pripeljalo demokracijo, veliko solidarnosti ni.
Predvolilno pihanje v isti rog
Vladajoči Državljanski platformi, ki je bolj liberalna in ji pripada tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, slabo kaže na parlamentarnih volitvah jeseni, zato misli, da mora toliko bolj nastopati proti migrantom. Tako vlada – sicer podobno kot vlade drugih članic EU, ki so vstopile po letu 2003 – ostro nasprotuje novim priseljencem in ideji kvot, lani pa je odobrila azil 732 osebam, 2000 prošenj pa zavrnila. Letos spomladi je komaj dovolila, da je na Poljsko lahko prišlo 300 krščanskih družin iz Sirije. Za obdobje 2016–2020 pa se je zavezala, da bo sprejela 100 sirskih beguncev. Poljska je tudi na zadnjem mestu po pomoči revnim državam, ki je namenjena tudi temu, da bi se zmanjšalo priseljevanje v Evropo z revnih območij Afrike. Lani je ta delež pomoči celo znižala z 0,1 odstotka BDP na 0,08 odstotka. To je presenetljivo za državo, ki tako rekoč že 34 let prejema evropsko pomoč (po vojaškem državnem udaru leta 1981 so Poljaki dobili pakete iz zahodne Evrope) in ki je imela in ima številne migrante po Evropi. V 90. letih so Poljski izbrisali večji del dolga in v zadnjih desetih letih je prejela na desetine milijard evrov pomoči za razvoj iz evropskih skladov (kar je sicer pametno uporabila). Vodilni politiki tako Državljanskega foruma kot konservativne stranke Pravo in pravičnost Jaroslawa Kaczynskega, ki je v opoziciji, so se v 80. letih, ko teh strank še ni bilo, lahko zatekli na Zahod. A generacija Solidarnosti danes sama ni solidarna.
