Agresiven in samozavesten. Lastnosti, ki sta se v najlepši luči pokazali tudi na dirki formule 1 v Silverstonu, ko si je Britanec Lewis Hamilton upal tudi v zahtevnih pogojih (beri: dežju) do konca pohoditi stopalko za plin, podobno kot je to pred njim počel njegov heroj, pokojni Brazilec Ayrton Senna. »Gledalci so me vsak krog še dodatno spodbudili, da vozim hitro,« so bile njegove prve besede po že 38. zmagi v karieri in tretji na domačem dirkališču, kjer ga je bodrilo glasnih 140.000 navijačev. »Končno se nisem uštel pri izbiri pnevmatik. Bile so zadetek v polno. Sem presrečen.«
Dirko je odločila strategija njegovega moštva Mercedes, v boks je namreč kot prvi izmed najboljše četverice zapeljal v 20. krogu in ko sta mu krog kasneje sledila še konkurenta Felipe Massa (Williams) in Nico Rosberg (Mercedes), se je izkazalo, da je Britanec v vodstvu. Suvereno ga je obdržal vse do konca dirke. Ker je Rosberg dirko končal kot drugi, je bila to že 22. dvojna zmaga za nemškega konstruktorja. Da je za razplet dirke odločilen postanek zahteval prav Lewis, je potrdil tudi legendarni Niki Lauda: »V takšnih razmerah je najbolje odločitev o menjavi pnevmatik prepustiti dirkaču, saj inženirji ne morejo vedeti 100-odstotno, kaj se dogaja na stezi. Ravnal je pravilno in naravnost perfektno. To je bila najboljša dirka, ki sem si jo v živo ogledal. Bolje pred takšno množico gledalcev ni mogoče voziti.« Lanskoletnemu svetovnemu prvaku tako trenutno zvezde prav tako svetijo polno, saj je vodilni v skupnem seštevku (194), 17 točk pred moštvenim kolegom Rosbergom (177) in 59 pred voznikom ferrarija Sebastianom Vettlom (135). Med moštvi je prednost Mercedesa pred Ferrarijem še narastla in zdaj znaša že neverjetnih 160 točk (371:211)
Od ljubezni do izdaje
»Imam najboljše navijače na svetu. Podpirajo me na vsakem koraku. Res sem jim hvaležen.« Zapis na twitterju ima datum 22. september 2012, pod njega pa se je podpisal Lewis Hamilton, dirkač formule 1 in virtuoz za volanskim obročem, ki so ga njegovi rojaki na Otoku naravnost oboževali. S ponosom. Bil je pač glavni zvezdnik britanskega moštva McLaren, kateremu je v petih letih privozil 20 zmag. Nato pa se je zgodil 28. september...
»Izdaja!« so kričale naslovnice nekaterih otoških medijev, ko je postalo jasno, da prvi temnopolti dirkač v najbolj cenjenem adrenalinskem športu (Willy T. Ribbs je namreč leta 1986 odvozil le nekaj testnih krogov) odhaja k nemškemu tekmecu Mercedesu, kjer je zamenjal legendarnega Michaela Schumacherja. In kar je bilo še huje, k »izdaji« ga je premamil (tudi) vonj po denarju. Blizu 80 milijonov evrov se je namreč v treh letih steklo na njegov račun, ki pa že dolgo ni odprt v kakšni britanski, temveč švicarski banki. Ko je namreč podpisal prvo donosno pogodbo, se je preselil v Švico, domnevno zato, ker je želel več zasebnosti, dejansko pa zaradi ugodnejših davkov. Pred njim so to med drugimi storili tudi trije dirkaški kolegi, Španec Fernando Alonso, Finec Kimi Räikkönen in Nemec Michael Schumacher.
Ko je 7. januarja 1985 privekal na svet, za njegove starše, belopolto mamo in temnopoltega očeta (njegova starša sta v 50. letih emigrirala z Grenade), ni bilo dileme – poimenovala sta ga po ameriškem sprinterju Carlu Lewisu. Otroška leta so bila turbulentna, starši so se razšli, večji del mladosti pa je preživel pri očetu. Pri igranju z daljinsko vodenim avtomobilom so se mu oči kar iskrile, oče pa mu je pri šestih letih za božično darilo kupil gokart. »Čeprav je bilo vse skupaj zame bolj igra, sem premagoval odrasle,« se spominja tistih let, ko se je srečal tudi z vodjo moštva McLarena Ronom Dennisom. Zaupal mu je veliko željo, da bi rad dirkal zanj, prekaljeni menedžer pa mu je odvrnil: »Pokliči me čez devet let.« Oče je začetke njegove dirkaške kariere financiral tudi tako, da je imel po tri službe hkrati, sinu pa zabičal: »Dovolil ti bom dirkati samo v primeru, če se boš trudil tudi v šoli.« Učenje mu ni bilo nikoli tuje, sošolci iz srednje šole pa se ga spominjajo tudi kot nadarjenega nogometaša. »Če ne bi bil dirkač, bi bil nogometaš,« je dejal veliki privrženec londonskega Arsenala, ki mu zaradi temne polti ni bilo postlano z rožicami. Sošolci so ga načrtno ustrahovali, zato se je za vsak primer učil prvin karateja.
Po francoskih cestah divjal s 196 km/h
V dirkalniku je napredoval izjemno, ne glede na to, ali je šlo za gokart, formulo renault, formulo 3 ali GP2, pa je bil prehiter za tekmece. »Je kakovosten dirkač za svoja leta, saj jih ima le 16. Če bo še naprej napredoval, ga čaka kariera v formuli 1. Nekaj posebnega je videti otroka njegove starosti na stezi. Ima tisto pravo dirkaško mentaliteto,« mu je leta 2001 laskal eden najboljših dirkačev formule 1 vseh časov Michael Schumacher. Sledil je 30. september 2006, ko so mu sporočili, da bo odslej voznik formule 1, uradno pa so novico potrdili šele 24. novembra, saj so se bali, da jo bo zasenčila napoved konca kariere Michaela Schumacherja. Uvodno avstralsko dirko je končal na tretjem mestu, sezono pa na drugem, vsega točko za Räikkönenom. Poskrbel je tudi za polnjenje strani rumenih medijev. Ko so ga ujeli, da je po francoskih cestah divjal 196 km/h, so mu za en mesec prepovedali vožnjo, zasegli pa so mu tudi mercedes CLK, tabloidom pa je zaupal tudi ljubezensko zvezo z Nicole Scherzinger, pevko ameriške skupine Pussycat Dolls. Zadovoljstvo v zasebnem življenju je nadgradil v naslednji sezoni, ko je kot prvi temnopolti dirkač postal svetovni prvak. »Zdaj je vsem jasno, da tega niso sposobni zgolj belci, temveč tudi črnci, Indijanci, Japonci ali Kitajci. To, da sem temnopolt, ni nekaj negativnega, vem, da lahko v prihodnje mnogim odprem vrata, ki so jim bila do zdaj zaklenjena,« je dejal po naslovu prvaka in zaupal, katero trojico ljudi v življenju najbolj ceni, vsi trije pa so (bili) temnopolti: njegov oče, Nelson Mandela in Martin Luther King.
Naslednja dirka bo čez dva tedna na Madžarskem.