Alpinini lastniki, ki so se skrivali za družbo Alpina Holding, so po prevzemu na razne načine izčrpavali žirovsko družbo. Poleg posojila v višini osem milijonov evrov, od katerega se Alpina lahko za vedno poslovi, so iz Alpine oddelili tudi vrsto nepremičnin na Hrvaškem.
Njihova knjigovodska vrednost znaša 1,9 milijona evrov. Toda po oceni stečajnega upravitelja odvetnika Andreja Kozelja z njihovo prodajo še zdaleč ne bo mogoče iztržiti tolikšnega zneska. Njihova tržna vrednost naj bi bila bistveno nižja, poleg tega pa so obremenjene s hipotekami, v zemljiški knjigi na Hrvaškem pa še niso vknjižene na ime Alpine Holdinga. Nepremičnine trenutno najema Alpinina hrvaška družba Alpina Cro, z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) pa se Kozelj dogovarja o načinu njihove prodaje. Med možnostmi, ki jih analizirajo, je tudi, da bi jih prodajali v paketu. Ker je v postopku prisilne poravnave DUTB kot upnik prevzel lastništvo Alpine s pretvorbo terjatev v osnovni kapital družbe, omenjene nepremičnine predstavljajo edino premoženje družbe. To pa pomeni, da si upniki, ki jim je stečajni upravitelj priznal skoraj 25 milijonov terjatev, lahko obetajo le njihovo mizerno poplačilo.
V insolvenčnem postopku prisilne poravnave Alpine pa razen njenih lastnikov, ki so jih razlastili, preostali deležniki niso utrpeli večjih izgub. Kdo je pravzaprav lastnik Alpine Holdinga, uradno ni znano, saj se njene delnice glasijo na prinosnika. Po zatrjevanju naših virov naj bi bil večinski lastnik Branko Podpečan, sin Milana Podpečana, ki je v času prve vlade Janeza Janše nadzoroval poslovanje Slovenske odškodninske družbe.
Potem ko so upniki potrdili predlog o prisilni poravnavi, DUTB pa je postal lastnik Alpine, lahko pričakujemo, da bo v družbi prišlo do lastniških sprememb. Kot je pojasnil Alpinin direktor Matjaž Delopst, bi si želeli strateškega lastnika: »Če družbi uspe priti v velike verige, med drugim lahko pridobi boljše nabavne pogoje.«
Večina proizvodnje v zadnjem desetletju preseljena
Kljub precejšnjim finančnim težavam v zadnjem obdobju je družba veliko vlagala razvoj. Od 350 zaposlenih v Žireh je v razvojnem oddelku zaposlenih okrog 60 delavcev. »Pred kratkim nam je uspelo razviti nov smučarski čevelj, ki ima prvi serijsko vgrajene grelce v prstih in skrito baterijo.« Poleg razvoja je Alpina v Sloveniji ohranila le še del proizvodnje in prodajo. V dobrem desetletju je družba velik del proizvodnje preselila v BiH, kjer v svojih tovarnah v Tešnju in Sarajevu zaposlujejo okrog 600 delavcev. Poleg tega ima Alpina lastno tovarno v Romuniji, v kateri zaposluje 150 delavcev, na Kitajskem, ki zaposluje 280 delavcev, pa jo obvladuje s tamkajšnjim lokalnim partnerjem. Po Delopstovem mnenju bi se lahko po Alpini zgledovale številne slovenske družbe in preselile del proizvodnje v države s cenejšo delovno silo.
V prvih petih mesecih letošnjega leta je Alpina dosegla 17 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je približno toliko kot v enakem obdobju lanskega leta in dva odstotka manj od načrtov. Medtem ko je v obravnavanem obdobju lanskega leta družba dosegla izgubo iz poslovanja v višini 0,2 milijona evrov, je letos dosegla 80.000 evrov dobička. Pri tem je Delopst poudaril, da dobiček iz poslovanja v tem obdobju v zadnjem desetletju ni bil nikoli pozitiven. Po načrtu finančne reorganizacije načrtuje Alpina v letošnjem letu 51,2 milijona evrov prihodkov od prodaje in 1,6 milijona evrov dobička iz poslovanja.
