Ministrstvo za javno upravo (MJU) je ob sodelovanju Gospodarske zbornice Slovenije zagnalo portal Poslovni SOS, na katerega lahko podjetja sporočajo konkretne težave z birokratskimi postopki ali absurdnimi predpisi. Portal bo pilotno živel do 2. septembra, zapisov podjetij pa je zanemarljivo malo in zaradi poletnega zatišja jih najverjetneje ne gre pričakovati bistveno več.

Z odzivi podjetij tudi na MJU niso zadovoljni. »Pričakovali smo veliko več obvestil o težavah z državo, predvsem v konkretnih postopkih pri organih, ko na primer neki organ ne reagira že več kot en mesec dni na vloženo vlogo ali ima ima nesprejemljivo poslovno prakso, vendar takšnih pobud pravzaprav ni. Prispelo je več pobud, vendar je bilo nekaj tako splošnih, da se obravnavajo prek portala Stopbirokraciji, več kot 10 pa bi jih bilo treba dopolniti, pa se podjetniki na poziv za to niso odzvali,« pojasnjuje Katja Mihelj Nagode z MJU.

O delovanju portala so sicer obveščali tudi prek gospodarskih združenj, pa vendar ga pozna manjšina podjetij, kar je zaznati tudi med gazelami. Nekatere, na primer Žan Strnad iz podjetja Colby, ga ne poznajo iz zelo preprostega razloga – na državo se ne zanašajo več, ker jim ni v oporo. Tudi sicer je med gazelami do portala Poslovni SOS zaznati precej nezaupanja, ker se jim zdi, da ni dovolj učinkovit.

Na videz banalni problemi

»Priznam, da portala nisem poznal, res pa je tudi, da za sedaj nimamo prevelikih problemov z državnimi birokrati... Na portalu sem pregledal sorazmerno banalne probleme, s katerimi se srečujejo podjetja, in prav lahko si predstavljam, da se bomo v prihodnosti srečali s kakšnim birokratskim problemom. Če je namen portala pomagati podjetjem pri reševanju problemov, ki nastanejo zaradi kratkovidnosti zakonov, predpisov oziroma državnega aparata, potem je res najkrajša pot, da za probleme podjetij slišijo tisti, ki lahko kaj spremenijo,« meni Urban Birsa iz Oro 3 Cnc.

Za sodelovanje s podjetji je na ministrstvu odgovoren koordinator, ki jih tudi obvešča, v kateri fazi je reševanje njihove zadeve. Kadar odgovorno ministrstvo zamuja z odgovorom, ga koordinator spodbudi k odzivu. Če koordinator, kasneje tudi skupaj z operativno skupino presodi, da odgovor ni zadovoljiv, zahteva dodatno obrazložitev oziroma lahko predlaga, da ustrezno ministrstvo uvrsti ukrepe v enotni dokument.

Novogoriška Gonzaga je na primer opozorila na zaplet s parcelacijo, ki jim je v lanskem letu vsaj za pol leta zamaknila začetek gradnje nove poslovne stavbe. Lastno parcelo so želeli razdeliti na več parcel. Pri tem je moral Gurs na parcelacijo povabiti vse lastnike sosednje parcele, četudi Gonzagina parcelacija na sosednjo parcelo ni vplivala in se zato zdi logično, da njihova prisotnost tudi ni potrebna. Ker pošta ni dosegla vseh lastnikov sosednje parcele, so morali pošiljati poizvednice, ker je pomenilo dolg in po mnenju Iztoka Bizjaka, direktorja Gonzage, nepotreben postopek. Bizjak je predlagal, da se iz zakonov izbrišejo vse določbe, ki zahtevajo pristnost sosedov pri parcelaciji.

Na MOP in Gursu so že pojasnili, da je razlog za tako zakonsko ureditev, ki zahteva, da je pred evidentiranjem parcelacije urejen del meje, ki se je dotika nov del meje, ki nastane pri novi parcelaciji, varovanje pravic vseh lastnikov parcel. Če ni, je torej mejo treba urediti v zemljiškem katastru. »Ker se pri vabljenju lastnikov uporablja določila zakona o splošnem upravnem postopku, bi bilo morda smiselno iskati rešitve v okviru splošnih pravil vabljenja strank v upravnih postopkih,« pojasnjujejo na MOP.

Nazaj želijo metre priobalnega pasu

Za posredovanje prek Poslovnega SOS so se odločili tudi v podjetju Lotrič Meroslovje, kjer želijo povečati svoje proizvodne prostore z novogradnjo. Graditi želijo na parceli, ki so jo kupili leta 2002 v bližini priobalnega pasu, kot se imenuje pas ob reki, ki je bil določen v širini dobrih dveh metrov. Pozneje pa so s spremembo zakona ta pas razširili na 15 metrov, kar je probleme povzročilo tako podjetju Lotrič Meroslovje kot še nekaterim drugim podjetjem, saj so njihove parcele s to spremembo naenkrat postale nezazidljive.

Zato so se obrnili na župana Železnikov, da kot predstavnik občine, ki je nosilec prostorskega načrtovanja, pri vladi sproži potrebne postopke za spremembo širine priobalnega pasu. Marko Lotrič, direktor podjetja Lotrič Meroslovje, predvideva, da bi bili lahko potrebni postopki zaključeni v dobrem letu dni. »Na tem prostoru je že pred 100 leti delovalo podjetje Alples, od konca druge svetovne vojne je tukaj območje z gospodarsko dejavnostjo. Reka Sora ne ogroža poplavne varnosti, kar pomeni, da ni razlogov, da priobalnega prostora ne bi razširili toliko, da bi na svoji parceli lahko gradili.«

»Portal bo odigral svojo vlogo šele tedaj, ko ga bodo redno prebirala vsa vpletena ministrstva in se bodo odgovorni na njih ob poslanem vprašanju, problemu ali izzivu podjetja takoj odzvali. To pa pomeni, da bodo problem podjetja takoj poslali odgovornim sodelavcem, ob tem pa postavili tudi rok, do kdaj mora podjetje dobiti odgovor oziroma do kdaj mora biti zadeva zaključena. V našem podjetju delujemo tako in ne vem, zakaj ni tako tudi v javni upravi. Nesprejemljivo je, da podjetje dobi samo odgovor, da se nečesa ne da narediti. Tako je najlažje, še posebej, ker nikomur ni treba prevzeti odgovornosti, ker se je pač odločil v skladu z zakonodajo in predpisi, ki so v veliko primerov povsem neživljenjski. Spremeniti je treba vso zakonodajo, ki ovira gospodarsko dejavnost in s tem napredek države,« pravi Bogomir Strašek, direktor podjetja KLS, zlate gazele 2011.

Portal mora biti po njegovem mnenju predvsem zelo konkretna spodbuda in sporočilo javni upravi, da išče potrebne rešitve. Zaradi vrste nesmislov ima večina podjetij, trenutno pa tudi KLS, na primer obilo težav pri gradnji novih poslovnih prostorov. »Septembra mora proizvodnja steči v novi hali, za katero te dni čakamo gradbeno dovoljenje. Najprej nam je gradnjo zavlekel problem z zemljiščem, ki je bil v lasti agrarne skupnosti, saj nismo dobili soglasja vseh lastnikov. Sedaj, ko smo že pričakovali gradbeno dovoljenje, pa moramo predložiti še posebno študijo o vplivu na okolje, kar bo spet zavleklo celoten postopek. V podjetniško-industrijski coni je KLS od leta 1972, podjetje ni onesnaževalec in aktualni proizvodni program opravlja že 35 let, pa moramo sedaj, ko smo tovarno vzorno uredili in smo certificirani po okoljskem standardu ISO 14000, pridobiti še ta dokument, ker ga pač zahteva zakonodaja, uradnik pa mora temu zadostiti, saj nima pooblastil, da bi ravnal v skladu z zdravo pametjo,« meni Strašek. Po njegovem mnenju bi morali uslužbenci na upravni enoti tedaj, ko podjetje gradi nove prostore, obiskati podjetje in se pogovoriti, kaj bodo naredili, da lahko postopke, ki so potrebni za gradbeno dovoljenje, čim prej zaključijo.

Na MJU se s Straškom strinjajo, da bo portal Poslovni SOS koristen šele, ko se bodo zares učinkovito odzivali na probleme in jih pripeljali z rešitvijo do konca. »Tako tudi delamo. Resornim ministrstvom posredujemo sporočila poslovnih subjektov najkasneje naslednji dan po prejemu in jim tudi določimo 15-dnevni rok za odziv. Vsi predlogi za spremembo zakonodaje, ki ovira gospodarsko dejavnost in s tem napredek države, so dobrodošli – za obravnavo jih zbiramo prek spletnega mesta Stopbirokraciji,« poudarjajo na MJU, kjer pričakujejo več konkretnih primerov težav, saj jih na terenu slišijo veliko, vendar pa jih je malo tudi zato, ker se podjetniki ne želijo izpostavljati, kot sami pravijo.