Lanski Nobelov nagrajenec za ekonomijo Thomas Piketty, ki se je ob številnih uglednih ekonomistih, med njimi tudi nobelovcu Josephu Stiglitzu, podpisal pod pismo, v katerem evropske voditelje poziva, naj ne storijo »zgodovinske napake«, je v intervjuju za Le Monde zelo resno posvaril pred izključitvijo Grčije iz evrskega območja: »To bi v Grčiji povzročilo zamero do Evrope in jezo nanjo, kar bi imelo hude geopolitične posledice. Poleg tega bomo s tem na evrskem območju ustvarili paniko. Že zdaj obstaja nezaupanje do evrskega območja.«

Evrske države pozabile na obljube

Piketty opozarja, da so leta 2012 evrske države Grkom obljubile prestrukturiranje dolga, če bodo v proračunu imeli več prihodkov kot izdatkov, pri čemer ne bi upoštevali vračanja dolga in obresti, a te obljube lani, ko so Grki končno dosegli proračunski plus, niso držale. »Zato je vlada decembra 2014 padla, zato je Cipras prišel na oblast. Evropske države, še posebej Nemčija in Francija, pa še vedno nočejo odpreti tega vprašanja, čeprav je bilo to Grkom obljubljeno. Zato smo zdaj v tej situaciji.«

Grčija je torej odpravila 12-odstotni proračunski primanjkljaj iz leta 2009. A medtem je BDP padel za 25 odstotkov, zaradi česar Grčija težko vrača dolgove. »Dobro bi bilo, da zdaj, ko ni več primanjkljaja, od Grčije ne bi zahtevali še več, dokler BDP ne pride na raven pred krizo,« poudarja Piketty. Dodaja: »Grki se upravičeno čudijo, kako lahko od njih zdaj, ko so že odpravili 12-odstotni primanjkljaj, zahtevajo nov dvig DDV.« Piketty, ki bi na referendumu obkrožil ne, je ogorčen, ker upniki skupaj z evropsko komisijo od Grčije še vedno zahtevajo, da za dolgove nameni 4 odstotke BDP (od leta 2018 naprej).

Odpis dolgov zagnal rast

Francoski ekonomist meni, da bi potrebovali konferenco evrskih držav o odpravi dolga nad 60 odstotkov BDP, a ne le za Grčijo, ampak tudi za Italijo, Portugalsko in še za nekatere druge evrske države. »Dobra novica iz zgodovine je, da so imele v preteklosti Velika Britanija, Francija in Nemčija višjo raven dolga glede na BDP kot danes Grčija, a so se uspešno izvlekle. Velika gospodarska rast v zahodni Evropi po drugi svetovni vojni je v veliki meri temeljila na izbrisu dolga. Mladi Francozi in mladi Nemci pač niso bili odgovorni za dolg, ki so ga naredili njihovi starši. Treba se je bilo obrniti v prihodnost.«