Ko je na Televiziji Slovenija (TVS) v začetku tega leta padla odločitev, da bodo gledalcem ob sobotah zvečer ponudili serijo novih oddaj Ne se hecat', so v sporočilu za javnost navedli, da gre za »najboljše sestavine zabavnega sobotnega večera«. Da bo ideolog oddaje Bine Bizilj, sicer sin direktorice javne televizije Ljerke Bizilj, so mnogi videli predvsem kot prednost in ne kot nepotizem. Bizilj se je namreč v preteklosti že večkrat izkazal, zato so oddaji Ne se hecat' napovedovali celo viktorja. Vendar oddaje, v katero je Radiotelevizija Slovenija (RTVS) vložila najmanj 435.497 evrov, ne bo več na sporedu.
Gledanost pod pričakovanji, stroški visoki
»Sezona oddaje Ne se hecat' se je iztekla. S programsko-poslovnim načrtom za leto 2015 je bila oddaja predvidena samo za spomladansko programsko shemo, zato oddaja v jesenski shemi ni predvidena,« so nam uradno sporočili z RTVS. Neuradno pa je na Kolodvorski slišati, da bi oddaja preživela, če bi prepričala gledalce in zadovoljila vodstvene kadre na Televiziji Slovenija. »V to oddajo so bili nametani različni segmenti, bila je brez glave in repa oziroma ni imela dramaturškega loka. Tudi Boris Kobal in Nina Osenar nista uglašen voditeljski par. Ker se z gledanostjo ne more pohvaliti, je bil to verjetno razlog, da so jo ukinili,« predvideva eden izmed najuspešnejših ustvarjalcev televizijskega programa pri nas.
Pričakovanja vodstva TVS, da bo oddaja Ne se hecat' dosegala okoli 28-odstotni delež gledalcev v času predvajanja, se tako niso uresničila, kar priznavajo tudi na RTVS: »Povprečna gledanost oddaje je bila 6,6-odstotna oziroma 128.400 gledalcev, starejših od štirih let. Pri tem je oddaja dosegla 18-odstotni delež gledalcev televizije v času oddaje.« Za primerjavo: zadnjo oddajo licenčnega kuharskega šova Masterchef Slovenija, ki jo je med tednom predvajal Pop TV, si je v isti ciljni skupini ogledalo 220.200 gledalcev (34-odstotni delež), serijo Ena žlahtna štorija (Planet TV) pa na isti dan in ob isti uri 155.500 gledalcev oziroma 25 odstotkov ljudi pred televizijskimi sprejemniki.
Kot poudarjajo naši sogovorniki, je bila oddaja Ne se hecat' najdražja tedenska oddaja razvedrilnega programa v spomladanski programski shemi javne televizije, vendar na ravni ene oddaje cenejša kot denimo Ema ali današnja prireditev Melodije morja in sonca. Skupni stroški vseh enajstih oddaj Ne se hecat' so znašali 435.497 evrov z DDV, v kar pa niso vključeni interni stroški RTVS. Čeprav je bilo predvideno, da direktni stroški sobotnih večernih oddaj ne bi presegli 35.000 evrov, so na TVS ta znesek na koncu presegli za slabih pet tisočakov. Ne glede na to, da bodo oder iz oddaje Ne se hecat' uporabljali tudi za druge projekte, so naši sogovorniki iz televizijskih vrst enotni: strošek oddaje je bil previsok.
Najeli so štiri voditelje in reportažno vozilo
Za razvoj in izdelavo koncepta ter sodelovanje pri realizaciji oddaje je morala Televizija Slovenija odšteti 7400 evrov z DDV na oddajo. Je pa RTVS za čas trajanja oddaje poleg najema reportažnega vozila naknadno sklenila pogodbe še s štirimi voditelji. Boris Kobal in Nina Osenar sta tako prejemala okoli 1250 evrov bruto na oddajo, mladi Aleš Ljoljo, ki je bil plačan prek študentskega servisa, 250 evrov neto na oddajo, Eva Cimbola pa je za svoja terenska presenečenja dobila 500 evrov bruto.
Čeprav so voditeljski honorarji celo malce nižji od slovenskega povprečja, se nekateri – tudi znotraj javnega servisa – sprašujejo, zakaj je bilo treba v času varčevanja in ob reševanju položaja stalnih honorarnih sodelavcev najeti še tretjo voditeljico Evo Cimbola, ki prihaja s konkurenčnega radia Aktual. »To je nenormalno. Ali nimajo po hiši dovolj preverjenega kadra, ki bi mu lahko zaupali takšno vlogo v oddaji,« se sprašujejo nekateri naši sogovorniki.
S Televizije Slovenija so nam sporočili, da bi bilo nemogoče pričakovati, da bi katero koli uredništvo premoglo tak kreativni naboj, da bi celotni programski spekter razvedrilnih oddaj ustvarjali izključno zaposleni: »Redno zaposlenih voditeljev, ki velikokrat opravljajo tudi uredniško delo, za obseg oddaj, ki jih ustvarja razvedrilni program, namreč nimamo dovolj.« Ob tem napovedujejo, da bodo tako kot v preteklosti tudi v prihodnje angažirali zunanje voditelje.