Zvezdana Mlakar je dobila svojo pogovorno oddajo. Logično, da se lahko imenuje le Zvezdana. Nacionalka ima posluh za dobre naslove oddaj. In prva gostja je bila Rebeka Dremelj. In vse skupaj je bil en sam resničnostni šov. Tako Zvezdana kot Rebeka sta se pogovarjali na ravni tekmovalcev v Big brotherju ali Baru. Frendici, ki se bodrita. Izkušeni bejbi, ki delita nasvete. Vmes še kakšna solza, kakšno samopriznanje in dodeljeni čas se izteče.

Samopriznanje je uprizoril tudi Roman Leljak v oddaji Intervju. In kdo ga je intervjuval? Jasno, da lahko to kompetentno naredi le največji raziskovalec in dokumentarist vseh krivic komunistično-partizanske bande Jože Možina. Umirjeno in pretresljivo je Romana spraševal kot največjega strokovnjaka za polpreteklo zgodovino, borca za pravico, križarja proti udbašem in komunajzerjem ter žrtev. Ja, Roman je bil ravno zaradi svojih pisarij na začetku devetdesetih pod budnim očesom prizadetih. Komaj so čakali, da ušpiči kakšno neumnost. In jo je. Nekaj naivnežem je pobral denar iz žepov. In šel sedet. Teatralno je v pogovoru priznal, da je naredil nekaj slabega. Vendar se je takoj pohvalil, da v petnajstih letih sojenja ni niti enkrat zamudil na sodišče.

To je v teh časih in v tem prostoru absolutno pozitivna lastnost. Da se greš zagovarjat za svoje lumparije. Da pa je vse skupaj omilil, je še dodal, da ima vsak kakšen greh. Ja, brezmadežnih ni v tem prostoru. Vsi so bili v kakšnem družinskem kolenu povezani z Udbo. Najverjetneje tudi moj pokojni oče, ki je bil celo nekaj let v partiji. Jaz pa sem v kakšni evidenci postal speči agent. Namreč, sumljiva je bila enkrat očetova izjava, da smo člani enega navadnega srednjega razreda. In kaj je v tem groznega? Zelo preprosto je to razložil Leljak: Udba je po njegovem ustvarila srednji razred. Državne službe, kakšni priboljški, službene poti in dnevnice. Neobdavčeno. Skratka, hvala zadnjim vladam, da so uničile srednji razred. Uničile gojišče starih in potencialnih udbašev.

In predsedniki vseh teh vlad so na eni porazno češki sceni govorili o Sloveniji po 24 letih od osamosvojitve. Janez Janša si je želel, da ne bi bilo treba še enkrat ponoviti tega dogodka. Skratka, se na novo osamosvojiti. Lojze Peterle je priznal, da mu je ta deklica z imenom Slovenija še vedno všeč in je še vedno zaljubljen vanjo. Vsi skupaj z Alenko Bratušek, Mirom Cerarjem in dramatično razpoloženo voditeljico Rosvito Pesek pa so si bili edini, da je prisotnega premalo domoljubja. In ne gre jim v glavo, da polovice dijakov sploh ne zanima, kako smo se osamosvojili, in da je manj kot desetina dijakov pravilno obkrožila ime šefa vlade v tistem času. Skratka, dragi politiki: morda pa je že čas, da zares slišite to mladino, ki vam sporoča le eno: boli nas patka za vašo zgodovino, vaše mite, vaše igrice in vaše samonanašalne zasluge.