Najogabnejši drukarji za g. Vukičevića

V nedeljskem uvodniku smo zapisali, da bi bila moralna in nacijonalna dolžnost dr. Korošca, da po umoru v Narodni skupščini v vladi prvi demisijonira. Tembolj bi človek to od doktorja Korošca pričakoval, ker je bil baš on tisti, ki je svojčas neprestano in širokoustno zatrjeval, da je nekak zastopnik zapadne demokracije, ki se bistveno razlikuje od orientalskih politikov v Beogradu. Preteklo pa je 14 dni od groznega zločina v Narodni skupščini, a vlada, ki bi v enaki situaciji tudi med Culukafri demisijonirala, se je še vedno skušala vzdržati na krmilu. In baš zapadnoevropski doktor Korošec je bil oni brezsrčni in brezobzirni avtokrat, ki je v kabinetu g. Vukičevića najbolj pritiskal, da se vzdrži krvavi hegemonistični režim.

Še v torek je »Slovenec«, očividno inspiriran od dr. Korošca, ki je bil v nedeljo v Ljubljani, spustil uvodnik, v katerem skuša s pravim klerikalnim jezuitizmom dokazati, da »zaradi države« hegemonistični režim ne more in ne sme iti.(…)

Tako in na enak način je Koroščevo glasilo še v torek zjutraj »drukalo« za krvavi hegemonistični režim ter v tem dopolnjevalo satansko početje, ki se je uganjalo ves čas po umoru.(…)

Jutro, 6. julija 1928

Točna sodba o dr. Korošcu in klerikalcih

Beograd, 6. julija p. Nocojšnja »Reč« objavlja daljši članek glede na kombinacije z dr. Korošcem, ki se od časa do časa lansirajo iz vladnih krogov. »Reč« beleži izjavo vplivnega člana KDK, ki pravi da je kombinacija z dr. Korošcem povsem logična s stališča sedanjega policijskega režima. Klerikalna stranka je največja nositeljica terorizma v naši državi in dobro je znano, kako pritiska na narod v Sloveniji z verskim terorjem in zlorabo cerkve. Kadarkoli je klerikalna stranka imela v svojih rokah policijsko oblast in ji ni uspelo, da bi samo z verskimi sredstvi pripravila narod k poslušnosti, je vedno uporabljala kundak in bajonete.

Za tem navaja »Reč«, kaj so klerikalci delali v Sloveniji, ko so prelivali kri, ko je bil vrhovni šef policije v Ljubljani dr. Brejc, ki je na krvav način udušil delavske demonstracije na ljubljanskih ulicah. Letos je bil šef celokupne policije v državi dr. Korošec, ki je v Beogradu preprečeval manifestacije nacijonalne omladine s puškami in bajoneti, v Zagrebu pa pustil streljati na množice, vznemirjene zaradi krvavih dogodkov v Narodni skupščini. Dr. Korošec prepoveduje javna zborovanja in pleni liste v taki meri, kakor se je to prakticiralo v Avstriji le med vojno.(…)

Jutro, 7. junija

Obsodba

Od Ljubljanskega oblastnega odbora smo prejeli:

Ljubljanski dnevnik »Jutro« je v številki 156 z dne 6. julija 1928 prinesel ostudno sliko, s katero nečuveno žali in sramoti voditelja in zakonitega predstavnika slovenskega naroda gospoda dr. Antona Korošca. Da izrazi Ljubljanski oblastni odbor svojo ogorčeno in najodločnejšo obsodbo nad to brezmejno in slovenski narod v dušo bolečo žalitvijo, je sklenil v svoji seji dne 9. julija 1928 soglasno:

1. da se »Jutro« z današnjim dnem odstrani iz vseh oblastnih uradov in zavodov, ki so v oblastni upravi;

2. da ne bo od danes naprej oblastni odbor, noben oblastni urad in noben zavod v oblastni upravi priobčeval v »Jutru« svojih objav in razglasov;

3. oblastni odbor odklanja nadaljno sprejemanje »Jutra«, četudi je naročnina že poravnana.

Vse to velja dotlej, dokler ne dobi gosp. dr. Anton Korošec za žalitev primernega zadoščenja.

Slovenec, 10. julija 1928

Poziv

Vse liberalno časopisje »Jutro«, »Slovenski Narod« in »Ponedeljek« zagovarja infamno »Jutrovo« kleveto na dr. Korošca. »Slovenski Narod« včeraj znova piše o krvavem kardinalu dr. Korošcu.

Ta časopisni koncern ima očit namen, da popolnoma podivja slovensko javno življenje. Hoče uničiti vso moralo, vso dostojnost, polomiti vse mostove in uničiti vso obzirnost v javnem političnem boju. Liberalni tisk hoče v slovensko javnost prenesti kletev, psovko, zmerjanje, kleveto in osebno žalitev kakor je SDS s tem sredstvom zastrupila naš parlament, da je v tem zastrupljenju padel strel.(...)

Pozivamo končno vse naše somišljenike in naše organizacije, naj nam poročajo, kaj so v svojem kraju in v svojem delokrogu storile, da bo zločin kaznovan.

Slovenec, 11. julija 1928