Postati zmagovalec teniškega turnirja na travnatih igriščih v Wimbledonu je »enostavno«. Kako zelo, je pojasnil zmagovalec iz leta 2001 Goran Ivanišević. »Pomembne so tri stvari: najprej moraš znati igrati tenis. Igrati moraš dobro in imeti tudi srečo. Ne smeš izgubiti in zapored moraš dobiti sedem dvobojev, ne glede na nepredvidljivo vreme, ki lahko večkrat prekine dvoboj,« je recept za uspeh pojasnil Dalmatinec, danes trener hrvaške številke ena Marina Čilića. Čilić je še vedno v igri za naslov, v nasprotju z zadnjim slovenskim mušketirjem Blažem Kavčičem. 12. nosilec, Francoz Gilles Simon, se je izkazal za premočnega tekmeca, Ljubljančan pa je svoje znanje vendarle pokazal v tretjem nizu, ki ga je dobil v podaljšani igri. A bilo je premalo za končni uspeh (6:1, 6:1, 6:7 (5), 6:1).
»Imel sem tremo, saj že dolgo nisem igral proti tako kakovostnemu tekmecu. Želel sem pustiti dober vtis, kar me je malce ustavilo. V tretjem nizu sem prišel k sebi, postal napadalnejši, tudi servis mi je šel bolje od rok. Tudi v četrtem sem igral dobro, a sem ves čas zaostajal. Je pa prvi in četrti niz nemogoče primerjati, pa čeprav sem obakrat izgubil z 1:6. Skratka, odigral sem dva dobra in dva zelo slaba niza,« je slovo ob Wimbledona pospremil Blaž Kavčič. Žal ga sreča, ko beseda nanese na zdravje, ne spremlja, zato ne čudi, da njegov napredek ni takšen, kot bi si ga želel, ne nazadnje je že leta 2011 na svetovni lestvici zasedal 69. mesto in imel v mislih naskok na elitno petdeseterico. »Da sem ob dobri igri lahko enakovreden najboljšim, že vem, presenetilo me je pa, da sem ob slabem počutju pokazal pravi tenis, ki me lahko znova popelje tja, kamor sem že sodil. Zato sem optimističen, tenis je še vedno v meni. Potrebujem le še zdravje, da bodo igre postale konstantne,« pravi 28-letni Ljubljančan, ki mu ni jasno, kaj se dogaja z njegovim zdravjem: »To čudi tudi ljudi okoli mene. Delamo vse, kar je v naši moči, tudi sam delam ogromno za fizično pripravo in regeneracijo, a sem pogosto poškodovan. Igrati napol pa prinaša povprečne izide. Vse skupaj je že malce smešno, mineva me potrpljenje, saj ne mine teden, da me ne boli. Naporno je, se pa borim, čeprav imam na trenutke vsega dovolj. Toda imam željo in voljo, proti višji sili in telesu pa se je težko boriti.«
Tenis seveda nagrajuje zgolj najboljše, sam pa je z nastopi doslej zaslužil 1,2 milijona ameriških dolarjev, a gre seveda za bruto znesek. »V vsakem športu je meja, do katere se da živeti. V tenisu je to do 100. mesta na svetu. Je pa tanka meja med tistimi, ki služijo dobro, in drugimi, ki životarijo. Želimo si, da bi mejo pomaknili nižje in bi od tenisa lahko na primer živelo vsaj 200 igralcev. Je pa seveda ogromna finančna razlika med najboljšimi desetimi in tistimi, ki se oklepamo stotega mesta. Razlike so tudi v drugih športih, je pa res, da lahko na primer v nogometu precej več ljudi spodobno živi,« pravi tenisač, ki je že deset let profesionalec, in poda primerjavo z nogometaši, ki v klubih pogosto dobijo v uporabo tudi stanovanje in avto, plačo pa tudi med rehabilitacijo. »V tenisu pa je tako: če si dober, si za to nagrajen, če si slab, ne dobiš ničesar. Stroške zdravljenja mora vsak kriti sam.« Za to, da je lahko sploh začel teniško kariero, so zaslužni starši, ki so vanj vložili ogromno denarja (»Za veliko hišo, gotovo.«), če odšteje vse stroške in davke, pa je z zaslužkom nekje na ničli. »Pa sem star že 28 let!«
v nedeljo naj bi potoval čez lužo, če bo seveda to dovoljevalo zdravje (»Ko bom danes vstal iz postelje, bom videl, kakšno je stanje poškodb.«), lani je namreč prav na odprtem prvenstvu ZDA igral izjemno, se uvrstil v 3. krog, nato pa se znova poškodoval. »Če bo vse v redu, že v nedeljo potujem. Lani sem na ameriškem odprtem prvenstvu igral najboljši tenis svoje kariere, pa me je ustavila zlomljena koščica na nogi, ki je dobro sezono postavila na glavo. Kot vse kaže, bom imel premalo točk za uvrstitev v glavni turnir, kvalifikacije pa so izjemno zahtevne, zato večjega uspeha letos ne napovedujem, veliko pa bo odvisno tudi od žreba. Predvsem pa si želim biti zdrav,« še sklene.
Wimbledon, grand slam (37,17 milijona evrov) – moški, 2. krog: Simon (Fra, 12) – Kavčič (Slo) 6:1, 6:1, 6:7 (5), 6:1, Federer (Švi, 2) – Querrey (ZDA) 6:4, 6:4, 6:2, Tsonga (Fra, 13) – Ramos-Vinolas (Špa) 6:3, 6:4, 6:4, Berdych (Češ, 6) – Mahut (Fra) 6:1, 6:4, 6:4, Murray (VB, 3) – Haase (Niz) 6:1, 6:1, 6:4, Troicki (Srb, 22) – Bedene (VB) 6:4, 3:6, 6:2, 6:4; ženske, 2. krog: Wozniacki (Dan, 5) – Allertova (Češ) 6:1, 7:6 (6), Giorgi (Ita, 31) – Arruabarrena (Špa) 6:0, 7:6 (5), Muguruza (Špa, 20) – Lučić-Baroni (Hrv) 6:3, 4:6, 6:2, Kerber (Nem, 10) – Pavljučenkova (Rus) 7:5, 6:2, Lisicki (Nem, 18) – McHale (ZDA) 2:6, 7:5, 6:1, Janković (Srb, 28) – Rodina (Rus) 6:7 (4), 6:1, 6:3, Radwanska (Pol, 13) – Tomljanović (Hrv) 6:0, 6:2, Kvitova (Češ, 2) – Nara (Jap) 6:2, 6:0.