Koalicijske stranke so včeraj skušale uskladiti besedilo predloga zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki naj bi bil podlaga za ustanovitev največjega državnega gozdarskega podjetja Slovenski državni gozdovi, d. o. o., vendar so ugotovile, da dokument še vedno ni zrel za obravnavo v vladi. Ta bi ga po prvotnih načrtih morala potrditi že sredi maja, a so konceptualna razhajanja med ministroma za kmetijstvo in za gospodarstvo Dejanom Židanom in Zdravkom Počivalškom po naših informacijah še vedno velika. Prvi vztraja pri centralističnem upravljanju državnih gozdov prek podjetja Slovenski državni gozdovi, drugi naj bi se zavzemal za ustanovitev štirih lesnih centrov. Mariborčani in Korošci bi že imeli vsak svojega.
Načrtovani donos: 24 evrov na kubični meter lesa
Medtem ko povzetek najnovejšega osnutka zakona o ustanovitvi nove gozdarske družbe predvideva možnost ustanovitve novih gospodarskih družb za upravljanje državnih gozdov, posamezni členi govorijo le o enem podjetju. Nanj naj bi 1. januarja 2016 s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov prenesli v upravljanje vse državne gozdove, ki jih je okoli 235.000 hektarjev, skupaj z njimi pa tudi – tako pravijo naši viri – od 35 do 40 skladovih delavcev, dodatno naj bi jih zaposlili še približno 150. Zagonski denar, 20 milijonov evrov, za ustanovitev nove gozdarske družbe je menda zagotovljen, in sicer na finančnem ministrstvu, na proračunski postavki povečanje kapitalskih naložb države.
Družba Slovenski državni gozdovi, ki bo les sama prodajala (doslej so to počeli koncesionarji, ki jim 20-letne koncesijske pogodbe potečejo 30. junija 2016), naj bi prvo leto (2016) ustvarila 12 milijonov evrov prihodkov, nato pa po 16 milijonov na leto. Na kmetijskem ministrstvu, ki je pripravljalec zakona o ustanovitvi nove družbe, so izračunali, da bo donos iz državnih gozdov 24 evrov na kubični meter lesa (lani, denimo, je država za svoj les iztržila 11,17 evra, v doslej rekordnem letu 2013 pa 13,75 evra za kubični meter). Družba bo v poseben gozdarski sklad plačevala nadomestilo za upravljanje državnih gozdov, in sicer desetino svojih prihodkov in polovico bilančnega dobička. Ta denar bo šel za nakupe gozdov, za poplačilo denacionalizacijskih upravičencev, za odškodnino občinam, na območju katerih so državni gozdovi (letos jim je moral sklad izplačati kar 4,56 milijona evrov)...
Poslovnega načrta ne bo?
Zakon tudi predvideva, da država po 30. juniju 2016 ne bo več podeljevala koncesij za izkoriščanje svojih gozdov, dela v njih bo oddajala prek javnih razpisov, les pa sama prodajala – v drugi polovici prihodnjega leta predvidoma na panju. Z izvajalci del bo lahko sklepala največ petletne pogodbe, večletne pogodbe bo lahko sklenila z domačo lesnopredelovalno industrijo. Pod kakšnimi pogoji naj bi ji dobavljala les, ni znano, saj o poslovnem načrtu, ki bi moral biti sestavni del zakona o ustanovitvi te družbe, ni ne duha ne sluha.
Nekateri naši viri pravijo, da ga na kmetijskem ministrstvu sploh ne pripravljajo, čeprav so načrtovali, da bodo skupaj z zakonom napisali tudi začasni poslovni načrt, po katerem naj bi družba delovala prvi dve leti. V njem bi morali določiti njeno organizacijsko sestavo in kadrovsko politiko, postopke oddaje del v gozdovih, način in pogoje prodaje lesa iz državnih gozdov, notranji nadzor nad delovanjem družbe... A očitno bo vlada največje gozdarsko podjetje spravila v življenje brez teh ključnih elementov.
