Čeprav nacionalni program za kulturo predvideva, da bodo začeli graditi stavbo Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK II) že letos, je jasno, da se to še dolgo ne bo zgodilo. Ključni problem na poti gradnje NUK II je denar. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je ves čas pričakovalo, da bo za NUK II pridobilo sredstva iz evropskih strukturnih skladov, a so se ta pričakovanja sesula v trenutku, ko se je izkazalo, da operativni program za finančno obdobje 2014–2020 sploh ne vključuje možnosti financiranja projektov, kot je NUK II.
Novi objekt je prioriteta
O morebitnem rezervnem scenariju za financiranje tega 50 milijonov evrov vrednega projekta na ministrstvu niso govorili. Povedali so, da bo vprašanje financiranja dorečeno v proračunih za prihodnji dve leti, ki še nista sprejeta. V nacionalnem programu za kulturo je NUK II sicer na samem vrhu predvidenih državnih naložb v kulturno infrastrukturo. Na tem seznamu je še 24 drugih investicij, pri čemer pa sta se ministrstvo in ljubljanska univerza najdražjemu – 100-milijonski investiciji v gradnjo novih prostorov za umetniške akademije na Roški cesti – že lansko leto odpovedala zaradi pomanjkanja denarja.
Najboljša arhitekturna rešitev za NUK II je bila izbrana že sredi leta 2012, ko je na natečaju zmagal biro Bevk Perović arhitekti. Toda ministrstvo še vedno nima niti cele projektne dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja. Biro Bevk Perović arhitekti je po naročilu ministrstva za zdaj pripravil le idejni del projekta, v katerem so arhitekti svojo natečajno rešitev uskladili s pogoji različnih soglasodajalcev. Ministrstvo je za ta del odštelo slabih 350.000 evrov, vrednost celotne projektne dokumentacije pa je kar 1,9 milijona evrov. Kdaj bodo arhitekti lahko nadaljevali izdelavo preostanka dokumentacije, na ministrstvu niso napovedali. Omenili so le, da proračuna za prihodnji dve leti nista še sprejeta, kar kaže, da ministrstvo za zdaj nima denarja za plačilo preostanka projektne dokumentacije.
Stisko s prostorom rešujejo z najemom in preurejanjem
Ravnateljica NUK Martina Rozman Salobir ni skrivala težav te pomembne kulturne ustanove, ki je že prerasla obseg Plečnikove palače, v kateri knjižnica deluje sedaj. Plečnikova stavba NUK je bila po njenih besedah načrtovana za 270.000 knjig, zbirka knjižnice pa sedaj šteje že več kot 2,7 milijona enot različnih vrst gradiv. Večina teh gradiv je shranjena »v dislociranih skladiščnih prostorih zunaj središča Ljubljane, pa še ti bodo kmalu zapolnjeni, zato skupaj s financerji intenzivno iščemo rešitve za dodatne skladiščne prostore«, je pojasnila Rozman-Salobirjeva, ki pa je opozorila, da nimajo težav le pri hranjenju gradiva.
»Tudi del delovnih procesov poteka v dislociranih prostorih, predvsem pa bi želeli uporabnikom poleg študijskih mest v veliki čitalnici ponuditi tudi bolj sodobno zasnovane, tehnološko dobro opremljene in zahtevam današnjega študijskega procesa bolj prilagojene prostore, ki bi omogočali tako individualno kot tudi skupinsko delo, interakcijo in izmenjavo idej pa tudi sprostitev,« je pojasnila ravnateljica in omenila, da so v preteklih letih prostorsko stisko reševali z najemom dodatnih poslovnih prostorov in skladišč ter tudi s preurejanjem Plečnikove zgradbe. S preureditvami želijo pridobiti še dodatna študijska mesta in prostore narediti prijaznejše uporabnikom, hkrati pa hočejo izboljšati dostop za gibalno ovirane uporabnike. Toda to ni enostavna naloga, je dejala Rozman-Salobirjeva, »saj moramo in želimo upoštevati dejstvo, da je Plečnikova zgradba pomemben kulturni spomenik«.
»Sodobni delovni procesi v knjižničarstvu, predvsem pa potrebe uporabnikov, povezane s študijem in raziskovanjem, se dandanes hitro in radikalno spreminjajo, knjižnična dejavnost, ki nanje odgovarja, pa potrebuje (tudi) sodoben in fleksibilen prostor, zato si težko prestavljamo, da bi lahko še naprej res ustrezno opravljali svoje poslanstvo zgolj v obstoječih prostorih,« je pojasnila Rozman-Salobirjeva.
