Grške banke so na robu preživetja, vendar Evropska centralna banka (ECB), ki bo z 89 milijardami zasilnih posojil še naprej podpirala grške banke, ne stopnjuje pritiskov na Atene. Grki ne morejo odplačevati dolgov, za zdaj zamujajo pri plačilu dobrih 1,5 milijarde evrov dolga do Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Morda kmalu ne bodo mogli več izplačevati plač in pokojnin, vendar se grškemu finančnemu ministru Janisu Varufakisu kljub temu včeraj ni mudilo kloniti pod pritiski finančnih ministrov med telekonferenco o prihodnosti Grčije. To je bilo že 88. srečanje finančnih ministrov na temo Grčije v preteklih petih letih.
Rešitve pogajalske patpozicije ni na obzorju, četudi je grški premier Aleksis Cipras po torkovem miselnem preskoku, ko je predlagal 29,1 milijarde evrov težak tretji paket pomoči, tudi včeraj v pogajalski ring vstopil z novim presenečenjem. Pripravljen naj bi bil skleniti dogovor na osnovi predloga upnikov minuli petek, seveda z nekaj popravki. In to čeprav je jasno, da je drugi paket pomoči, na katerega se je nanašal predlog vodje evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, nepreklicno končan. Je to storil zato, da bi volilci na nedeljskem referendumu vedeli, za kaj sploh glasujejo?
Grki ne popuščajo pod pritiski
Cipras in pogajalski partner Varufakis sta iz dosedanjih pogajanj med Atenami in mednarodnimi partnerji izšla kot zmagovalca miselnih igric. »Grki so zelo nepredvidljivi v svojih potezah, zato je najbolje biti 'po jugoslovansko' vseskozi pripravljen na bitko,« je v šali, ki skriva zrno resnice, dejal finančni minister Dušan Mramor. »Sklic referenduma je bil nepričakovan, zavajajoč manever, ki pomeni enostransko prekinitev pogajanj,« pa je včeraj potarnal predsednik slovenske vlade Miro Cerar in okrcal Grke, ker niso niti enkrat stopili v stik s Slovenijo, čeprav je s 3,2 odstotka BDP med vsemi najbolj izpostavljena do Grčije.
Evropski partnerji so se v preteklih dneh na vse kriplje trudili preprečiti referendum, ki po mnenju generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjorna Jaglanda ne bo dosegel mednarodnih standardov. Zgolj osem dni za njegovo pripravo (Svet Evrope državam priporoča vsaj 14 dni), nejasno referendumsko vprašanje in izostalo povabilo mednarodnim opazovalcem na volilno nedeljo so po njegovem razlogi za zaskrbljenost.
Cipras pa je neomajen: »Referendum bo in ne bo odločal o izstopu iz območja evra.« Referendumski »ne« ima po včerajšnji raziskavi časopisa Efimerida ton Syntatkton 54-odstotno podporo. Tretjina Grkov pa bi glasovala za predlog upnikov (»da«).
Zaupanje je izpuhtelo
Usoda Grčije in slovenskih 1,2 milijarde evrov, kolikor bi nas v najslabšem primeru stala unovčenje jamstev reševalnemu skladu ESFS in odpis 264 milijonov posojila Grčiji, še naprej visi na nitki. Tega, kdaj se ta lahko strga, Mramor, podobno kot o rezultatu referenduma, včeraj ni bil razpoložen komentirati. Bolj zgovoren je bil grški novinar in analitik Janis Kimpuropulos, ki je za Dnevnik spregovoril brez dlake na jeziku: »Želim si močan 'ne' na referendumu, da bodo mednarodni upniki končno videli, da se ne morejo več tako pogajati z Grki.« Pogajalsko taktiko evropskih partnerjev je označil za vladavino strahu.
Tudi z druge strani je mogoče slišati močne obsodbe. Po izkušnji Mramorja je bil ves grški napor v pogajanjih usmerjen izključno v čim manj reform, čim večji odpis dolgov in čim več dodatnega denarja: »Po petih letih programov, ki niso bili izvršeni, zaupanja ni več.« Njegovo stališče deli tudi večina evropskih finančnih ministrov z nemškim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublejem na čelu, ki si po oceni Kimpuropulosa skrivno želi grexit.
Kimpuropulos sicer trditve, da Grki niso opravili reform, zavrača. Nasprotno, po njegovem mnenju so jih izpeljali veliko, a so prinesle zgolj bedo – 27-odstotno brezposelnost in 26 odstotkov globok padec BDP. Kot poudarja, tudi trenutna vlada ne sedi križemrok: »V pripravi je kar nekaj reform, katerih cilj je spremeniti zgrešen grški ekonomski model. Evropski partnerji poznajo na drugi strani le eno zdravilo – varčevanje.«
Dva sprožilca globljih težav Grčije
Kljub samozavestni drži v pogajanjih je lahko napačna stava za Grke precej usodnejša kot za območje evra. Do grexita lahko po oceni možganskega trusta Bruegel privedeta dva sprožilca. Prvi je bančna kriza, ki bi brez dobre volje ECB že divjala po Grčiji. Ukinitev zasilne kreditne linije grškim bankam bi bila zanje usodna. Zaradi navala na banke naj bi te že zdaj potrebovale dokapitalizacije, rešujejo jih namreč le že omenjeni ukrepi ECB in kapitalske kontrole. Z zaprtimi bankami je sicer možno preživeti, kot so dokazale ZDA v 30. letih prejšnjega stoletja ali pa Ciper v preteklih letih, a ne za dolgo.
Drugi sprožilec bi bila nezmožnost Grčije, da izplača plače, pokojnine in dolgove, kar se deloma že dogaja. Propad pogajanj v naslednjih tednih bi namreč lahko vodil v sesutje grških javnih financ. Atene bi lahko plačila sicer prelagale v prihodnost, a tudi to ne bi moglo trajati v nedogled. Morebitna rešitev bi bila sicer vpeljava vzporedne valute, v kateri bi vlada izplačevala plače in pokojnine, a bi kot plačilno sredstvo veljala le v Grčiji.
»Zdi se, da imajo vsi neki plan B, upam, da ga ima tudi naša vlada,« poudarja Kimpuropulos, ki se že ozira proti koncu julija: »Naslednji dan D je nedvomno 20. julij, ko moramo poplačati del dolgov do ECB in EFSF.« Dotlej pričakuje resnejša pogajanja, ne glede na izid referenduma. In če Grčiji ne uspe? Bi izstop iz območja evra pomenil katastrofo? »Zagotovo bi bilo težko, a na dolgi rok morda celo dobro. Ob trenutni ureditvi območja skupne valute je evro za nekatere države napačna valuta – kot bi želeli na kolesu premagati avtomobil ali formulo ena.«
